V Murski šumi bomo septembra na ograjeni gozdni površini preizkusili gozdno pašo s prašiči. Njihovo ritje in gibanje bosta pomagala pripraviti tla, da se bo poplavni gozd lažje pomladil po naravni poti.
Zakaj se poplavni gozd težko pomlajuje?
Poplavni gozdovi ob Muri so med najdragocenejšimi življenjskimi prostori pri nas. Da se lahko dolgoročno ohranijo, se mora gozd postopoma pomlajevati. Na večini površin je naravno pomlajevanje oteženo, saj gosta zeliščna plast, ki jo velikokrat sestavljajo invazivne tujerodne rastlinske vrste, prekrije tla, semenom odvzame prostor za kalitev, mladim rastlinam pa svetlobo.
Pri starejših sestojih zato iščemo načine, kako tla pripraviti brez obsežnih strojnih posegov. Cilj ni zasaditi povsem novega gozda, temveč ustvariti ugodnejše razmere, da se obstoječi gozd obnovi sam.
Kaj je gozdna paša?
Gozdna paša v tem primeru ni prosto spuščanje živali po gozdu. Gre za načrtovan, časovno omejen in nadzorovan naravovarstveni ukrep na izbrani, dvojno ograjeni površini. Krškopoljski prašiči bodo na izbrani površini le toliko časa, kolikor bo potrebno za dosego cilja, torej pripravo tal.
Med iskanjem hrane rijejo po tleh, zmanjšujejo moč zeliščnega sloja ter premešajo zgornji humusni in mineralni sloj. Tako ustvarijo zaplate odprtih tal, na katerih semena lažje vzklijejo. Ko bodo tla ustrezno pripravljena, bomo živali odstranili, ograja pa bo ostala in mlado rastje varovala pred divjadjo.
Prašiči so ograjeni z zaščitno ograjo.
Preizkus naravi bližje metode
Ukrep projekta Natura Mura – Drava bo tekom projekta izveden na dveh hektarjih državnega gozda v Murski šumi: po enem hektarju na območju habitatnih tipov HT 91E0*, kar predstavlja vrbove in topolove gozdove in HT 91F0, kar predstavlja hrastove gozdove. Metoda je bila že preizkušena v sklopu preteklih projektov Natura Mura in LIFE RESTORE for MDD ter se izkazala za uspešno.
Uspeh ukrepa bo odvisen tudi od količine semen, vremena, vlage in ponovne rasti zelišč. Zato bomo razvoj mladega gozda spremljali tudi po koncu paše. Če naravno pomlajevanje ne bo zadostno, sta v prvih dveh letih predvideni še dopolnilna setev oziroma saditev ter potrebna nega.
Manj posegov in potencialno nižji stroški
Klasična obnova lahko zahteva pripravo tal, veliko sadik, sajenje, zaščito in večkratno nego. Če bo gozdna paša uspešna, bi lahko zmanjšala obseg nekaterih del in s tem tudi stroške. Ukrep je zato pomembna priložnost, za preveritev bolj preproste, naravi bližje in finančno smotrne metode obnove gozda.
Kdo izvaja ukrep?
Za izvedbo je odgovoren projektni partner Slovenski državni gozdovi. Dela na terenu, vključno s postavitvijo ograje in pašo, bo izvedel izbrani zunanji izvajalec. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave sodeluje pri načrtovanju in strokovnem spremljanju ukrepa.
Kaj lahko pričakuje lokalna skupnost?
Paša bo začasna ter omejena na zavarovano projektno površino. Stanje ograje in živali se bo redno preverjalo.
Obiskovalce prosimo, naj upoštevajo označbe na terenu, se ograji ne približujejo, živali ne hranijo in imajo pse na povodcu.
Fotografije: Viktorija Salaj
