Sedanje sušne razmere in omejitve uporabe pitne vode opozarjajo, da voda ni samoumevna. Poleg odgovorne rabe vode potrebujemo tudi pokrajino, ki je odporna na različne razmere, vodo lahko zadrži in jo počasi vrača v okolje. Ob Muri in Dravi to nalogo opravlja preplet rek, rokavov, mrtvic, mlak, mokrišč, poplavnih gozdov in poplavnih ravnic.

Suša ni le pomanjkanje dežja

Izredne hidrološke razmere letošnjega poletja opozarjajo, da ni pomembno le, koliko dežja pade, temveč tudi, kaj se z vodo zgodi po padavinah. Če le-ta hitro odteče po uravnani, regulirani strugi in izsušeni pokrajini, je učinek padavin manjši. Kjer pa se lahko voda zadrži v tleh, mlakah, mrtvicah, mokriščih in poplavnih gozdovih ter počasi pronica v podtalnico, kjer polni zaloge podzemne vode, je učinek padavin večji.

Posebej pomembna je povezava površinske vode s podtalnico. Zaradi poglabljanja strug, utrjenih brežin, regulacij in prekinitve stika s poplavno ravnico se lahko raven podtalnice v širšem obrečnem prostoru zniža. Posledice so najbolj očitne prav med sušo: mokrišča in mrtvice se hitreje izsušujejo, drevesa težje dosežejo vodo, tla izgubljajo vlago, manj vode pa je na voljo tudi drugim ekosistemom in človekovim dejavnostim.

Naravna spužva ob Muri in Dravi

Preplet rokavov, mrtvic, mlak, mokrišč, poplavnih gozdov in poplavnih ravnic pogosto primerjamo z naravno spužvo. V bolj vodnatih obdobjih se del vode zadrži v vodnih telesih in tleh. Tako se dlje ohranjata vlažnost tal ter napajanje podzemne vode. Prav tako so območja z več vodnimi habitati ključna za rastline in živali v obdobjih brez padavin.

Pomembno vlogo imajo tudi poplavni gozdovi. Njihova tla, koreninski sistemi, podrast in odmrla lesna masa v času poplav upočasnjujejo tok razlite vode ter omogočajo njeno začasno zadrževanje. Drevesa senčijo tla in vodne površine, zmanjšujejo pregrevanje ter ustvarjajo hladnejšo in vlažnejšo mikroklimo v obdobju suše.
Rokavi, mrtvice, mlake in mokrišča vodo torej zadržujejo zunaj glavne struge, upočasnjujejo odtok in zmanjšujejo vpliv visokih voda dolvodno, obenem pa zadržujejo vodo dlje časa tudi v sušnih obdobjih in tako ustvarjajo raznolike življenjske prostore.

Zadrževanje vode in upočasnjevanje njenega odtoka koristita tudi okoliškim kmetijskim zemljiščem, saj lahko blažita izgubo vlage, tako so rastline manj izpostavljene sušnemu stresu, zmanjšujeta erozijo tal in odnašanje rodovitne prsti, s čimer se izboljša kakovost tal.

Ti habitati suše ali poplav ne morejo preprečiti, lahko pa zmanjšujejo njihove posledice in povečujejo odpornost pokrajine.

Kaj pomeni renaturacija?

Renaturacija pomeni, da obrečnemu prostoru povrnemo del naravnih procesov, ki so bili v preteklosti omejeni z utrjevanjem brežin, reguliranjem strug, prekinjanjem rokavov, izsuševanjem mokrišč in zmanjševanjem poplavnih površin. Ne gre za vračanje v nespremenjeno preteklost, temveč za premišljeno obnovo prostora, v katerem lahko voda ponovno opravlja svojo naravno vlogo.

  • ponovno povezovanje in obnova stranskih rokavov ter mrtvic;
  • obnova mokrišč, mlak in drugih vodnih habitatov;
  • renaturacija delov struge in vračanje prostora naravni rečni dinamiki;
  • obnova poplavnih gozdov z avtohtonimi drevesnimi vrstami;
  • odstranjevanje invazivnih tujerodnih vrst in zmanjševanje drugih pritiskov na obrečne habitate.

Še pomembneje pa je ohraniti in ustrezno upravljati habitate, ki še delujejo. Varovanje obstoječih mokrišč, mlak, mrtvic, rokavov, poplavnih gozdov in površin, kjer se voda lahko zadržuje, je praviloma lažje, ceneje in uspešnejše kot njihova poznejša obnova. Renaturacija je potrebna tam, kjer smo te funkcije že izgubili.

Koristi segajo dlje od blaženja vremenskih skrajnosti

Ohranjeni in obnovljeni vodni, mokrotni oziroma obrečni habitati poleg zadrževanja vode:

  • ugodno vplivajo na stanje podtalnice – vir naše pitne vode,
  • zadržujejo del sedimentov in hranil ter prispevajo k boljši kakovosti vode;
  • zmanjšujejo erozijo in blažijo lokalne temperaturne skrajnosti;
  • zagotavljajo življenjski prostor številnim redkim in ogroženim vrstam;
  • vežejo ogljik v rastlinstvu in tleh;
  • ohranjajo naravno podobo krajine ter prostor za rekreacijo in doživljanje narave.

Primeri dobre prakse: obnova prostora za naravo in ljudi

V projektu Natura Mura – Drava partnerji izvajamo ukrepe za izboljšanje stanja rečnih in obrečnih habitatov ter stanja vrst na območjih Natura 2000 ob Muri in Dravi. Načrtovane so renaturacije struge, obnova stranskih rokavov in mrtvic, vzpostavljanje novih mlak ter obnova mokrišč in poplavnih gozdov. Skupaj projekt predvideva obnovo približno 370 ha vodnih in obvodnih življenjskih prostorov. Obenem pa ob reki Muri poteka še projekt LIFE RESTORE for MDD, ki prav tako prispeva k obnovi mokrišč.

Primarni namen ukrepov je res mogoče izboljšanje stanja vrst in habitatov, vendar so cilji in učinki tovrstnih naravovarstvenih projektov veliko širši. Namen je ohraniti naravo z odpornimi habitati in njene ekosistemske storitve tako za nas kot za prihodnje generacije. Narava namreč ne pozna meja, ne daje le živalim in rastlinam, daje vsem nam.

Fotografije: Anja Cigan