V začetku oktobra je na Gradcu nad Sočergo, v bližini cerkve sv. Kvirika, potekala naravovarstvena akcija čiščenja Jame na Gradcu. Njen namen je bil odstraniti odložene odpadke, izboljšati stanje te podzemne geomorfološke naravne vrednote državnega pomena ter zmanjšati obremenjenost kraškega okolja in nevarnost onesnaženja vodnega zaledja reke Rižane.
Na onesnaženost jame so opozorili člani Jamarskega društva Dimnice Koper. V breznu so bili odloženi različni odpadki, med njimi plastika, odpadne kovine, ostanki živalskega izvora in neeksplodirana ubojna sredstva. Njihova odstranitev je zahtevala skrbno usklajeno pripravo, uporabo ustrezne zaščitne opreme in tehnično zahtevno delo v podzemlju. Izvedba je potekal po predhodni zagotovitvi varnostnih razmer ob sodelovanju državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje.
Varnostni ukrepi in potek sanacije
Zaradi prisotnosti neeksplodiranih ubojnih sredstev so pred začetkom čiščenja pripadniki državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje natančno pregledali jamo ter poskrbeli za varno odstranitev najdenih nevarnih predmetov. Zagotovitev varnih razmer je bila nujen pogoj za nadaljevanje naravovarstvene akcije.
Odpadke so iz brezna odstranili usposobljeni člani Jamarskega društva Dimnice Koper. Zaradi navpičnega dostopa je iznos zahteval uporabo jamarske vrvne tehnike in premišljeno organizacijo dela. Odpadke živalskega izvora so zbrali ločeno, za njihov odvoz pa je poskrbela pristojna Veterinarsko-higienska služba Nova Gorica.
Marjetica Koper je zagotovila odvoz preostalih komunalnih odpadkov na ustrezno odlagališče. Priprava akcije je vključevala tudi usklajevanje z Mestno občino Koper, Krajevno skupnostjo Gračišče in lastniki zemljišč, na katerih je potekala akcija. Vsi sodelujoči so izvedbo podprli in zagotovili soglasja za začasno uporabo zemljišč.
Vpliv odpadkov na kraško podzemlje
Jame so sestavni del kraškega okolja, v katerem so površje, podzemni prostori in tokovi podzemne vode tesno povezani. Padavinska voda pronica skozi prst in razpokano kamnino ter se po razpokah in kanalih pretaka v globlje dele kraškega vodonosnika. Ob stiku z odpadki izpira onesnaževala in jih prenaša naprej po podzemlju vse do podzemne vode.
Za kraške vodonosnike so značilni neenakomerna razporeditev in debelina prsti, pogosto hitro pretakanje vode ter omejena sposobnost naravnega zmanjševanja onesnaženja. Odlaganje odpadkov v jame zato ni pomenilo le nevarnosti za podzemni življenjski prostor ogroženih živalskih vrst, temveč tudi tveganje za onesnaženje podzemne vode.
Jama na Gradcu leži na vodovarstvenem območju Rižane, zato je odstranitev odpadkov zmanjšala obremenitev jamskega okolja in odstranila potencialni vir onesnaženja najpomembnejšega vira pitne vode v slovenski Istri.
Ohranjanje jam kot naravne in kulturne dediščine
Slovenija je zibelka krasoslovja. Pri nas se je rodila beseda kras, številni kraški pojavi na površju in v podzemlju pa so pomemben del naše identitete ter naravne in kulturne dediščine.
Podzemne jame sodijo med najbolj prepoznavne kraške naravne pojave in imajo večplasten naravovarstveni pomen. So geomorfološke naravne oblike in življenjski prostor specializiranih podzemnih organizmov, hkrati pa omogočajo razumevanje preteklega razvoja površja, podzemlja in podnebnih sprememb. Nekatere jame hranijo pomembne arheološke in paleontološke ostanke, turistične jame pa imajo tudi pomembno gospodarsko vlogo.
V Sloveniji je bilo v času izvedbe akcije evidentiranih 16.223 jam, vsako leto pa je bilo odkritih še nekaj sto novih. Status naravne vrednote državnega pomena je imelo 14.695 jam, od tega 164 na območju obalnih občin. Tudi na Obali je bilo onesnaženih približno 20 odstotkov jam, med njimi Jama na Gradcu.
Čiščenje onesnaženih jam je zahteven sanacijski ukrep, njegov dolgoročni učinek pa je odvisen tudi od preprečevanja ponovnega odlaganja odpadkov na območjih kraških pojavov. Akcija je zato spremljal poziv prebivalcem, naj odpadke odlagajo le na urejena in dovoljena zbirna mesta, kjer zanje ustrezno poskrbijo lokalna komunalna podjetja.
Akcija na Gradcu nad Sočergo je posebej poudarila pomen sodelovanja strokovnih služb, jamarjev, lokalne skupnosti in komunalnega podjetja Marjetica Koper. Pokazala je, da je ohranjanje kraškega podzemlja, čistega in zdravega okolja ter vodnih virov skupna odgovornost.
Geopestrost pred domačim pragom
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) je 6. oktober razglasila za mednarodni dan geopestrosti. Tema dogodka »Geopestrost pred domačim pragom« je pozornost usmerila k raznovrstnosti nežive narave v našem okolju, varovanju geološke in geomorfološke dediščine ter spodbujanju odgovorne rabe naravnih virov. Tudi Jama na Gradcu je del kraške dediščine, ki s svojimi geološkimi značilnostmi priča o procesih nastajanja in razvoja Kraškega roba. Njeno čiščenje je bilo konkreten prispevek vseh sodelujočih k ohranjanju te dediščine, obenem pa priložnost, da se prebivalcem približata pomen in ranljivost kraških pojavov pred domačim pragom. Akcija se je sklenila z željo, da se onesnaževanje podzemnih jam in narave v prihodnje ne bi več ponavljalo.
