Na gradu Negova in na območju Ivanjševske slatine je 6. oktobra 2026 potekal osrednji slovenski dogodek ob mednarodnem dnevu geopestrosti. Njegov namen je bil približati geološke posebnosti domačega okolja, predstaviti njihov pomen za naravo in življenje ljudi ter spodbuditi skupno odgovornost za njihovo ohranjanje. Letošnja mednarodna tema »Geopestrost pred domačim pragom«, ki je bila izbrana na slovenski predlog, je opozorila, da lahko dragoceno neživo naravo odkrivamo tudi v svoji neposredni bližini.

Dogodek je povezal raziskovanje nežive narave, lokalno naravno in kulturno dediščino ter čezmejno sodelovanje. Strokovne ustanove, osnovnošolci, projektni partnerji in lokalna skupnost so sodelovali pri raziskovalnih delavnicah in terenskih dejavnostih, predstavitvi rezultatov čezmejnega projekta deProfundis – Iz globin ter odprtju novega zunanjega info-interpretacijskega poligona na Ivanjševski slatini.

Mednarodna tema leta 2026 je bila izbrana na slovenski predlog

UNESCO je 6. oktober razglasil za mednarodni dan geopestrosti, namenjen ozaveščanju o raznolikosti kamnin, mineralov, fosilov, reliefnih oblik, voda in tal ter procesov, ki jih oblikujejo. Dan opozarja na pomen geopestrosti za življenjska okolja, razvoj človeških skupnosti, odgovorno rabo naravnih virov in ohranjanje naravne dediščine.

Letošnji mednarodni dan je potekal pod geslom »Geopestrost pred domačim pragom«, ki je imelo za Slovenijo poseben pomen. Organizacija ProGEO, pobudnica in vsakoletna mednarodna koordinatorka dneva geopestrosti, je namreč za temo leta 2026 izbrala slovenski predlog.

Tema je izhajala iz spoznanja, da izjemne geološke raznolikosti ni treba iskati le v oddaljenih krajih. Najdemo jo tudi v kamninah, po katerih hodimo, vodi, ki prihaja na površje, oblikah pokrajine in naravnih virih, s katerimi je povezano življenje domačinov. Obiskovalce je vabila k raziskovanju bližnjega okolja ter prepoznavanju njegove edinstvenosti in vrednosti.

Obeleževanje mednarodnega dneva geopestrosti je v Sloveniji že peto leto zapored podprla Slovenska nacionalna komisija za UNESCO prek programa IGGP – International Geoscience and Geoparks Programme, aktivnosti pa je koordiniral Zavod Republike Slovenije za varstvo narave.

Geopestrost Negove in Ščavniške doline

Območje Negove in Ščavniške doline s številnimi mineralnimi izviri in mofetami omogoča neposreden vpogled v povezanost geoloških procesov, narave in ljudi. Voda in ogljikov dioksid iz zemeljskih globin sta skozi čas ustvarila pojave, ki so zaznamovali pokrajino, vplivali na življenjske razmere organizmov ter sooblikovali lokalno zgodovino in kulturno dediščino.

Dogodek je te povezave predstavil z raziskovanjem, poskusi, pripovedovanjem zgodb in doživljanjem naravnih pojavov na terenu. Tako je uresničeval osrednje sporočilo mednarodnega dneva: geopestrost je del našega vsakdana, njeno razumevanje pa je pomemben korak k njenemu ohranjanju.

Učenci so raziskovali kamnine, vode in skrivnosti mehurčkov

Dopoldanski program je bil namenjen predvsem osnovnošolcem. Ti so se v treh skupinah izmenjevali med vsebinskimi in izkustvenimi dejavnostmi na gradu Negova, Ivanjševski slatini in pri mofeti Strmec.

Na Dnevu geologije na gradu Negova so učenci ob praktičnih nalogah in poskusih spoznavali minerale, kamnine, fosile in lastnosti voda. Raziskovali so tudi pridobivanje surovin, reciklažo in vplive onesnaževanja. Ob predmetih iz vsakdanjega življenja, kot so svinčnik, žarnica, kozmetični izdelek in akumulator, so odkrivali povezave med geologijo, naravnimi viri in izdelki, ki jih uporabljamo.

Amonit 

Na tematskih postajah so reševali izzive, zbirali delna gesla in jih povezovali v končno rešitev. Takšen način dela je spodbujal radovednost, sodelovanje in raziskovalno razmišljanje ter jim geologijo približal kot temeljno naravoslovno znanost.

Delavnice so izvajali strokovnjaki Geološkega zavoda Slovenije, Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Prirodoslovnega muzeja Slovenije, Zavoda RS za varstvo narave, geoparkov in drugih ustanov, povezanih pod okriljem Slovenskega geološkega društva.

V info-interpretacijskem centru IZ GLOBIN – grad Negova so se učenci podali tudi na raziskovalno dogodivščino »Na sledi mehurčkom«. Z igro, opazovanjem in raziskovalnimi nalogami so obiskali postaje »Kako nastanejo mehurčki?«, »Z ali brez mehurčkov?« in »Živeti z mehurčki«.

Spoznavali so nastanek mineralnih in termomineralnih voda, izvor naravnega ogljikovega dioksida ter posebnosti mofet. Raziskovali so vpliv posebnih življenjskih razmer na rastlinstvo in druge organizme ter odkrivali zgodbe ljudi, ki so skozi stoletja živeli ob izvirih in slatinah.

Ivanjševska slatina in mofeta Strmec kot učilnica v naravi

Terenski del programa je učence popeljal na Ivanjševsko slatino in do mofete Strmec, kjer so naravne pojave spoznavali v okolju njihovega nastanka.

Na Ivanjševski slatini so sledili poti vode in ogljikovega dioksida iz globin Zemlje proti površju ter ugotavljali, zakaj je Ščavniška dolina zaradi mineralnih izvirov in mofet geološko tako posebna. Spoznali so tudi kulturno dediščino slatine. Domačini so mineralno vodo dobro poznali, jo pili in uporabljali, v preteklosti pa so jo tudi polnili in prodajali. Zgodbe in pričevanja so razkrivali pomen naravnih virov za vsakdanje življenje lokalnega prebivalstva.

Pri mofeti Strmec so raziskovali, kako ogljikov dioksid iz globin prehaja na površje, kakšne sledi pušča v tleh in kako vpliva na rastlinstvo.

Odprli so novi info-interpretacijski poligon

Popoldanski del dogodka na Ivanjševski slatini je bil namenjen domačinom, širši javnosti ter posameznikom, organizacijam in lokalnim skupnostim, ki so sodelovali pri projektu deProfundis – Iz globin. Osrednja poudarka sta bila predstavitev projektnih rezultatov in odprtje novega zunanjega info-interpretacijskega poligona.

Ureditev je nastala v okviru čezmejnega projekta programa Interreg Slovenija–Avstrija, ki je povezal območji Gornje Radgone in Bad Radkersburga. Projekt je v ospredje postavil mineralne in termalne vode, mofete, naravno izhajanje ogljikovega dioksida ter zgodbe ljudi, ki so s temi pojavi živeli in jih uporabljali.

Nova interpretacijska infrastruktura je obiskovalcem približala geološke procese, naravno dediščino območja in zgodovinsko povezanost domačinov z mineralnimi vodami. Skupaj z info-interpretacijskim centrom IZ GLOBIN – grad Negova je prispevala k razumevanju naravnih pojavov na obeh straneh meje ter poudarila pomen čezmejnega sodelovanja pri njihovem raziskovanju, predstavljanju in ohranjanju.

Hedvikina zaveza: skrb za dediščino se nadaljuje

Pomemben del popoldanskega programa je bila Hedvikina zaveza, s katero so partnerji in obiskovalci simbolno poudarili pomen nadaljnjega varovanja Ivanjševske slatine in širše naravne dediščine območja.

Njeno osrednje sporočilo je bilo, da se z zaključkom projekta skrb za dediščino ne končuje. Ostaja skupna odgovornost vseh, ki ta prostor uporabljajo, raziskujejo, predstavljajo in ohranjajo za prihodnje generacije.

Program so dopolnili učenci OŠ dr. Antona Trstenjaka Negova, po uradnem delu pa je sledilo druženje sodelujočih, domačinov in obiskovalcev.

Zgodba se bo nadaljevala s festivalom Water & Light

Predstavljanje geopestrosti območja se bo nadaljevalo med 15. in 25. oktobrom 2026, ko bo v Gornji Radgoni in Bad Radkersburgu potekal festival Water & Light. Naravne posebnosti in zgodbe prostora bodo na njem predstavljene s svetlobnimi in umetniškimi instalacijami.

Festival bo sklepno dejanje projekta deProfundis in še en način približevanja pojavov ter procesov, ki so večinoma skriti pod površjem, vendar pomembno oblikujejo življenje in prostor na obeh straneh meje.

Osrednji dogodek ob mednarodnem dnevu geopestrosti je iz Negove in Ščavniške doline tako poslal jasno povabilo: odprimo vrata radovednosti, spoznajmo naravno dediščino pred domačim pragom in jo skupaj ohranimo za prihodnje generacije.

Naslovna fotografija: S. Veberič