Zavod Republike Slovenije za varstvo narave in Nacionalni inštitut za biologijo vas vabita (VABILO) na Slovensko naravovarstveno konferenco, v sredo, 11. novembra 2026, od 9. do 15. ure, potekala na novi lokaciji:
Kongresna dvorana Kristalne palače
Ameriška ulica 8, 1000 Ljubljana
Na konferenci bodo predstavljeni izbrani strokovni prispevki s področij upravljanja, varstva, obnove in raziskovanja narave. Dogodek bo namenjen tudi izmenjavi znanja, izkušenj in pogledov na aktualne izzive varstva narave.
Kako lahko z majhnimi spremembami na njivah izboljšamo življenjske razmere ptic? Kaj potrebujemo za uspešno obnovo rek? Kako vemo, ali podhodi in druge ureditve ob cestah res pomagajo dvoživkam? In kaj nam več-desetletno spremljanje živali pove o spremembah, ki jih v naravi pogosto opazimo šele, ko so že močno napredovale?
V času svetovne krize biotske raznovrstnosti, katere posledice vplivajo tudi na gospodarstvo in koristi, ki jih narava zagotavlja ljudem, bo dogodek predstavil slovensko naravovarstveno znanje in konkretne izkušnje z njegovim prenosom v prakso. Organizatorja sta prejela več kot 40 prispevkov. Program povezuje raziskovalce, naravovarstvene strokovnjake, upravljavce območij in predstavnike ustanov, ki sodelujejo pri načrtovanju in izvajanju ukrepov.
Dekada obnove ekosistemov, ki so jo razglasili Združeni narodi, ter leta 2024 sprejeta Uredba o obnovi narave kažeta, da varstvo narave ostaja ena ključnih javnih in političnih tem. Že leta 2015 je evropski komisar za okolje Karmenu Vella dejal: »Minil je čas okolja proti gospodarstvu. Danes je okolje gospodarstvo.«
V ospredju bodo tri povezane teme: obnova življenjskih okolij, preverjanje učinkovitosti naravovarstvenih ukrepov ter dolgoročno spremljanje sprememb v naravi. Predstavljene raziskave kažejo, zakaj je treba ukrepe prilagajati konkretnim razmeram in pri njihovem izvajanju upoštevati tudi izkušnje kmetov, upravljavcev voda in drugih uporabnikov prostora. Ob tem pa je treba upoštevati, da največje globalne cilje vedno uresničujemo lokalno.
Izvlečki vseh prispevkov so zbrani v posebni izdaji revije Varstvo narave.
Obnova Mure in Drave pomeni tudi obnovo naravnih procesov
Larisa BEDRAČ, Eva GROS, Anja CIGAN: Od regulacije k renaturaciji – izkušnje obnove velikih rek v Sloveniji na primerih Mure in Drave
Mura in Drava sodita med naravovarstveno najpomembnejše rečne ekosisteme v Sloveniji. V zadnjih dveh stoletjih so ju močno preoblikovali regulacije strug, gradnja nasipov, hidroenergetska izraba in drugi posegi. Ti so zmanjšali rečno dinamiko, prekinili povezave s poplavnimi ravnicami ter povzročili izgubo življenjskih okolij in upad biotske raznovrstnosti.
Prispevek o obnovi velikih rek predstavlja razvoj pristopov, ki temeljijo na vračanju prostora rekam, obnovi naravnih procesov ter ponovnem povezovanju reke in poplavnega prostora. Pri takšni obnovi je pomembno omogočiti delovanje procesov, ki ustvarjajo in ohranjajo raznolika rečna življenjska okolja.
Predstavljene bodo izkušnje projektov WETMAN, LIVEDRAVA, zaDravo, Natura Mura, LIFE RESTORE for MDD in Natura Mura–Drava. Prispevek obravnava tudi širše družbene učinke obnove rek, od izobraževanja in sodelovanja z lokalnim okoljem do trajnostnega upravljanja prostora. Med pomembnimi vprašanji ostajajo izvedba posegov, dolgoročno financiranje in spremljanje rezultatov.
Izkušnje z Mure in Drave bodo na konferenci predstavljene tudi v povezavi z obnovo naravne rečne dinamike in ukrepi Direkcije Republike Slovenije za vode v projektu LIFE RESTORE for MDD.
Zaplate neposejanih tal pomagajo poljskemu škrjancu in drugim živalim
Mitja DENAC, dr. Davide SCRIEDEL, dr. Tanja ŠUMRADA, dr. peter TRONTELJ, Urša BOH: Zaplate neposejanih tal: analiza učinkovitosti in izkušnje z ukrepom na Krško-Brežiškem polju
Med najbolj prizadetimi vrstami ptic kmetijske krajine je poljski škrjanec. Njegova evropska populacija se je od šestdesetih let prejšnjega stoletja zmanjšala za približno 60 odstotkov, podoben upad pa je bil med letoma 2008 in 2023 zabeležen tudi v Sloveniji.
Eden od ukrepov za izboljšanje njegovih življenjskih razmer so zaplate neposejanih tal na njivah. Gre za približno 25 kvadratnih metrov velike površine, ki med gnezditveno sezono zagotavljajo nižjo in redkejšo vegetacijo, v kateri se ptice lažje prehranjujejo. V Sloveniji se ukrep od leta 2023 izvaja v okviru Sheme za podnebje in okolje.
Raziskava na Krško-Brežiškem polju je preverila, kako učinkovit je ta ukrep v slovenskih razmerah. Raziskovalci so leta 2025 ptice spremljali na 51 popisnih točkah, uporabo 29 zaplat pa dodatno opazovali s samodejnimi kamerami.
Najizrazitejšo pozitivno povezavo med številom zaplat in številčnostjo so ugotovili pri poljskem škrjancu. Modelno napovedana številčnost v okolici popisne točke se je ob povečanju števila zaplat z nič na 60 v polmeru 500 metrov povečala z 1,3 na 3,4 teritorialnega osebka. To je primerjava razmer z različnim številom zaplat, ne podatek o časovnem povečanju celotne populacije.
Pozitiven vpliv zaplat so ugotovili tudi pri rumeni pastirici, medtem ko pri čopastem škrjancu povezave med številom zaplat in prisotnostjo vrste niso zaznali. Samodejne kamere so na zaplatah zabeležile skupno 15 vrst ptic in šest vrst sesalcev.
Raziskava je pokazala tudi, da na uporabo zaplat pomembno vplivata višina in gostota vegetacije. Poljski škrjanec, rumena pastirica in poljski zajec so se negativno odzivali predvsem na višino vegetacije, čopasti škrjanec pa že na povečano pokrovnost. To odpira vprašanje, kako bi lahko z ustreznim upravljanjem ohranili uporabnost zaplat skozi večji del sezone.
Pomemben del raziskave so bili pogovori s kmeti in kmetijskimi svetovalci. Njihove izkušnje kažejo, da je ukrep preprost za izvedbo, ustrezno plačan in administrativno malo zahteven. Leta 2026 je bilo vanj v Sloveniji vključenih približno 20 odstotkov upravičenih površin oziroma 4.844 hektarov, na Krško-Brežiškem polju pa približno 27 odstotkov. Navedene površine pomenijo obseg vpisa v shemo, ne skupne površine samih neposejanih zaplat.
Kako k sodelovanju pritegniti več kmetov
Živa Alif, Carl-Johan Lagerkvist, Tanja Šumrada: Kako »dregniti« kmete k vpisu v kmetijsko-okoljske ukrepe? Eksperimentalni pristopi k pripravi informacijskih kampanj
Učinkovitost prostovoljnih kmetijsko-okoljskih ukrepov je odvisna tudi od tega, koliko kmetov se odloči za sodelovanje. Raziskava informacijskih kampanj za vključevanje v shemo za poljskega škrjanca je zato preverjala, ali lahko na odločitev vplivajo kratka, premišljeno oblikovana sporočila oziroma vedenjske spodbude.
Raziskovalci so v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja upravičencem pošiljali informativna pisma. V naključnih nadzorovanih poskusih so primerjali osnovna pisma s pismi, ki so vsebovala dodatna sporočila o koristih za naravo, ravnanju drugih kmetov, priporočilih različnih deležnikov ali učinkovitosti ukrepa.
Preizkušene spodbude niso imele neposrednega splošnega učinka na odločitev za vpis ali na velikost vpisanih površin. Vplivale pa so na nekatere skupine kmetij. Pisma so pozitivno vplivala na vpis pri kmetih, ki že sodelujejo v drugih kmetijsko-okoljskih shemah, nekatera dodatna sporočila pa so pri velikih kmetijah vpis celo zmanjšala.
Rezultati opozarjajo, da enotna komunikacijska rešitev ni enako primerna za vse kmetije. Sporočila je treba prilagajati njihovim značilnostim, potrebam in omejitvam. Hkrati samo komuniciranje ne more nadomestiti ustrezne zasnove ukrepa in pogojev za njegovo izvajanje.
Raziskava zaplat na Krško-Brežiškem polju je med praktičnimi ovirami za vključevanje prepoznala potrebe po krmi, preozke njive in težave pri dogovarjanju med lastniki zemljišč ter izvajalci kmetijskih del. Za uspešno izvajanje ukrepov je zato pomembno povezovanje ekološkega znanja z razumevanjem vsakdanjega dela na kmetijah.
Varstvo dvoživk na cestah zahteva preverjanje na terenu
Katja POBOLJŠAJ: Čez sedem gora in sedem dolin v sedmih letih: monitoring dvoživk na cestah
Pri načrtovanju ukrepov za zmanjševanje smrtnosti dvoživk na cestah so podatki o znanih črnih točkah pomembno izhodišče. Vendar brez terenskega preverjanja ne zagotavljajo dovolj zanesljive podlage za odločanje o tem, kje in kako ukrepati.
Prispevek Katje Poboljšaj iz Centra za kartografijo favne in flore to ponazarja s primeroma rekonstrukcij cest v Horjulu in Zamušanih. Raziskavi sta kljub podobnim začetnim informacijam pokazali povsem različne ugotovitve. Prav takšne razlike pokažejo, zakaj je treba pred načrtovanjem ureditev preveriti dejansko stanje in gibanje živali.
V projektu LIFE AMPHICON so razvili celovit pristop k preverjanju uspešnosti izvedenih ukrepov. Temelji na sistematičnem zbiranju podatkov pred izvedbo, med njo in po njej. Dosedanje preverjanje kaže, da so razvite metode zanesljive in uporabne na različnih tipih cestnih odsekov.
Spremljanje omogoča vpogled v vedenje dvoživk in dejansko učinkovitost ureditev. V projektu pripravljajo tudi načrt upravljanja in vzdrževanja omilitvenih ukrepov za dvoživke na državnih cestah. Zanesljivi podatki, ustrezne tehnične rešitve in vzdrževanje skupaj tvorijo podlago za dolgoročno zmanjševanje smrtnosti.
Dolgoročne raziskave sov razkrivajo spremembe v gozdnih združbah
Al VREZEC, Urška RATAJC, Stiven KOCJANČIČ: Ali lahko podnebne spremembe spreminjajo varstvene prioritete: uvid iz dolgoročnih raziskav gozdnih plenilcev
Raziskave gozdnih sov na Krimu kažejo, da lahko podnebne spremembe vplivajo na odnose med vrstami, razpoložljivost hrane in rabo prostora. Razumevanje teh povezav je pomembno tudi pri določanju naravovarstvenih prednostnih nalog.
Raziskovalci so med letoma 1998 in 2025 spremljali tri sobivajoče vrste: lesno sovo, kozačo in koconogega čuka. V tem obdobju se je povprečna temperatura na raziskovanem območju zvišala za več kot eno stopinjo Celzija, habitat pa se ni spremenil.
Število teritorijev lesne sove se je povečevalo za 4,1 odstotka letno, kozače za 4,6 odstotka, pri koconogem čuku pa se je zmanjševalo za 6,6 odstotka letno. To so ugotovitve za raziskovano območje na Krimu in ne ocene trendov za celotno Slovenijo.
Pomembno vlogo pri spremembah imajo mali sesalci, ki so glavni plen vseh treh vrst. Sove so se na nihanja njihove številčnosti odzivale različno. V letih s pomanjkanjem plena je koconogi čuk zapuščal teritorije, kozača je omejila gnezdenje, lesna sova pa je gnezditveno aktivnost ohranjala s spremembo izbire plena.
Po letu 2012 so raziskovalci zaznali več izrazitih porastov številčnosti malih sesalcev, hkrati pa močno povečanje populacij lesne sove in kozače ter skoraj popolno izginotje koconogega čuka na raziskovanem območju. Povečevalo se je tudi prekrivanje teritorijev obeh večjih vrst in tekmovanje za prostor ter gnezdišča.
Raziskava je zabeležila celo primere, ko je kozača iz gnezdilnice izrinila lesno sovo, prevzela njeno leglo in vzredila njenega mladiča. Takšna opažanja razkrivajo zapletenost odzivov živali na spremembe v okolju, ki jih brez dolgotrajnega spremljanja težko zaznamo.
Avtorji poudarjajo potrebo po varovanju območij, ki lahko podnebno občutljivim vrstam, kakršna je koconogi čuk, dolgoročno zagotavljajo primerne razmere. Pri njihovem prepoznavanju so podatki dolgoročnega spremljanja nepogrešljivi.
Kaj o stanju Kamniške Bistrice povedo ribe
Polona PENGAL, Eva PETERLIN, Majda HUDEJ, Minja KRSTIĆ, Žiga TERTINEK: Pomen dolgoročnih ihtioloških raziskav: primer Kamniške Bistrice pri CČN Domžale-Kamnik
Raziskave ribje združbe v Kamniški Bistrici pri Centralni čistilni napravi Domžale–Kamnik potekajo od leta 2018 in se ponavljajo vsaki dve leti. Njihov prvotni namen je bil oceniti vpliv iztoka prečiščene odpadne vode na reko.
Rezultati kažejo zanemarljiv vpliv čistilne naprave na obravnavanem odseku. Hkrati pa raziskava opozarja na izjemno slabo stanje, povezano s togo in monotono ureditvijo struge, pretiranimi odvzemi vode ter intenzivnim kmetijstvom neposredno ob pritokih Kamniške Bistrice.
Primer kaže, zakaj je treba pri presoji stanja rek upoštevati več sočasnih pritiskov. Dolgoročno, standardizirano spremljanje omogoča razlikovanje med vplivi posameznega vira in širšimi spremembami v strugi ter porečju.
Avtorji poudarjajo pomen nadaljevanja raziskave in njene razširitve na druge skupine organizmov, dodatne lokacije ter vzorčenja v različnih letnih časih. Takšni podatki bi omogočili celovitejše razumevanje stanja in bolj utemeljeno načrtovanje ukrepov.
Od terenskih popisov do okoljske DNK in telemetrije
Konferenčni program bo poleg teh raziskav predstavil še številne druge pristope k spremljanju in ohranjanju narave. Med njimi so uporaba okoljske DNK za spremljanje domorodnih in tujerodnih vrst potočnih rakov, telemetrija za raziskovanje sulca v porečju Save ter spremljanje selitev tujerodne modre rakovice v slovenskem morju.
Predstavljeni bodo tudi modeliranje habitatov obalnega mokrišča, spremljanje trstišč in visokih šašev Cerkniškega jezera, raziskave podzemne biotske raznovrstnosti ter nove možnosti spremljanja hroščev s feromonskimi pastmi.
Program vključuje rezultate obnove habitatov za ptice v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok, varstvo dvoživk v Biosfernem območju Škocjanske jame, spremljanje vidre in močvirskega krešiča ter izkušnje z odstranjevanjem invazivnih tujerodnih rastlin. Pozornost bo namenjena tudi vlogi prostovoljcev pri spremljanju ptic kmetijske krajine in pomenu naravoslovnih muzejskih zbirk kot arhiva sprememb v naravi.
Prispevki skupaj poudarjajo, da so za učinkovito varstvo narave potrebni kakovostni podatki, preverjanje rezultatov in sodelovanje med raziskovalci, izvajalci ukrepov ter uporabniki prostora. Dolgoročno spremljanje omogoča prepoznavanje sprememb, praktične izkušnje pa pokažejo, kako je mogoče znanje uporabiti pri vsakdanjih odločitvah.
