Projekt Glavate vrbe se nanaša pretežno na območje Šmarskega potoka, ki je del porečja Sotle in njegova struga poteka skozi naselje Šmarje pri Jelšah. Njegov najbolj ohranjeni del se nahaja od naselja Šmarje pri Jelšah do izliva v Mestinjščico. Na tem odseku so brežine potoka bogato porasle z ozkim pasom vrb in jelš. V zimskem času že stoletja poteka obrezovanje vrb »na glavo«. Zaradi dolgoletnega obrezovanja vej se debla vrb večajo, v njih pa se naredijo dupla. V duplih najdebelejših vrb so se ustvarili odlični pogoji, primerni za življenje ekosistemsko zelo pomembnih živali, med drugim mednarodno varovane vrste hrošča, puščavnika. Zaradi odločnih sprememb družbe z zadnjih desetletjih in različnih pogledov na vlaganja v manj donosne kmetijske dejavnosti se tradicija obrezovanja vrb ob vodotokih opušča. Nekaj lastnikov priobalnih zemljišč vodotokov še nadaljuje z rednim nekajletnim obrezovanjem glavatih vrb, drugi pa so manj zvesti tradiciji. Še slabše je stanje v pomlajevanju vegetacije vrb, saj določene odseke Šmarskega potoka vrbe in jelše ne poraščajo dovolj gosto, da bi preprečevale bočno erozijo, ponekod pa so prav povsem odsotne.
Namen projekta je spodbuditi lastnike priobalnih zemljišč k nadaljevanju tradicionalnega obrezovanja glavatih vrb. Z več delavnicami, sestanki in prireditvami za lastnike in javnost želimo motivirati tudi mlajše lastnike in bodoče rodove za obrezovanje glavatih vrb. Prav tako želimo predstaviti pomen ohranjanja obvodne vegetacije, še posebej glavatih vrb, za ohranjanje kmetijskih površin, biotske pestrosti in ekosistemskih storitev. V ozaveščevalne aktivnosti projekta smo vključevali najširšo javnost na prireditvah, delavnicah za osnovnošolce, razstavah, fotonatečaju, kolesarski učni poti in drugih dogodkih.
Drugi večji sklop projekta je sodelovanje dveh strok: naravovarstvene in vodarske. Pristopi v urejanje vodotokov in vzdrževanje obvodne vegetacije naj bi v čim večji meri strmeli k sonaravnim oblikam. Z vodarsko stroko želimo oblikovati primere dobre prakse uvajanja sonaravnih ureditev v vodotokih in poseganja v obrežno vegetacijo. Za projektno območje, Šmarski potok, je bila pripravljena deklaracijo o trajnostnem upravljanju z obvodno vegetacijo za lastnike priobalnih zemljišč. Z deklaracijo so se latniki zavezali in k sistemu optimalnega in uravnoteženega obrezovanja glavatih vrb vzdolž celotnega potoka. K rezultatom dobrih praks in deklaracije so svoj delež prispevale tudi druge strokovne inštitucije.
Rezultati projekta so ostali vidni v okolju za krajane, turiste in zanamce. Največjo vrednost ima urejena in vzdrževana obvodna vegetacija Šmarskega potoka z željo, da se ideja prenese na katerega od bližnjih ali bolj oddaljenih nižinskih vodotokov. Ob kolesarski poti smo uredili tri učne table o nižinskih vodotokih, njihovem urejanju in vzdrževanju obvodne vegetacije. Na enem od odsekov potoka, kjer je bila zaradi pomanjkanja vegetacije opazna močna erozija, smo sonaravno utrdili brežino z vrbovim popletom in zasaditvijo vrbovih podtaknjencev. Prav tako smo na mestih, kjer so bile redko razporejene stare vrbe, zasadili mlade vrbove podtaknjence. Tekom projekta je bilo izdelano tudi tiskano gradivo in razstave, ki smo jih predstavili tudi po končanju projekta, tudi izven projektnega območja.
Varstvene vsebine, ki smo jim sledili:
- varovane vrste živali in rastlin Šmarskega potoka (projekt je bil najbolj osredotočen na varovanje vrbovih debel z dupli, kjer prebiva ogrožena in redka vrsta hrošča, puščavnik, ter na ohranjanje sklenjene vegetacije za živali in rastline vodnega in obvodnega pasu),
- naravna vrednota Šmarski potok (stalna prisotnost obvodne vegetacije blaži dinamične hidrološke procese, stalno obrezovanje vegetacije pa pospešuje dinamiko obsežnosti, razvejanosti lesnih rastlin),
- kmetijska zemljišča (z upočasnjenimi erozijskimi procesi se ohranja količina kmetijskih površin, vegetacijski pasovi blažijo učinke vetra, suše in toče na sosednje kmetijske površine),
- krajinska podoba linijske vegetacije vzdolž potoka (stalno prisotna obrežna vegetacija ohranja krajinski vzorec značilen za ravnice ob vodotokih, kjer je vegetacija prisotna v obliki ozkega pasu vzdolž potoka med kmetijskimi zemljišči na obeh straneh vodotoka).
Vodilni partner je bil Zavod RS za varstvo narave (območna enota Celje), projektna partnerja pa Občina Šmarje pri Jelšah in Razvojna agencija Sotla. Tekom projekta smo sodelovali z lastniki priobalnih zemljišč, krajani in lokalnimi organizacijami.
Table – Puščavnikova učna pot:
- Glavate vrbe z dupli so pravi hotel za žuželke
- Obrežna vegetacija je pomembna za naravo in čoveka
- Kdo je puščavnik?
Plakati:
- Spodbujanje tradicije obrezovanja glavatih vrb in upravljanje s habitatom puščavnika
- Voda, neizmeren vir, ki ga črpa življenje
- Raznolikost življenjskega okolja privabi številne živali
- Plodovi so bogastvo obrežne vegetacije
Vodja projekta: Gregor Kalan
Zavod RS za varstvo narave, OE Celje