Povezovanje malih alpskih mokrišč – spremljanje stanja in ohranjanje / IIntegrated small wetlands of the Alps monitoring and protection

Aktivnosti:
V okviru projekta bo pripravljen protokol spremljanja stanja (za glavne ciljne taksonomske skupine) in naravovarstvenih ukrepov (manj zahtevne renaturacijske/obnovitvene akcije) za ohranjanje malih mokrišč v alpskem prostoru. Ti bodo pilotno izvedeni na več območjih v Italiji, Avstriji in Sloveniji. V aktivnosti bodo aktivno vključeni deležniki: lokalni organi, organizacije, lastniki, ki bodo sooblikovali načine upravljanja za mala mokrišča.
Drugi pomemben rezultat projekta bo izobraževanje:
1. deležnikov (javnih ustanov, nevladnih organizacij, turističnih ponudnikov), za katere bomo pripravili delavnice na temo ohranjanja mokrišč (pomen in priložnosti);
2. otrok in učencev (okoljska in naravovarstvena vzgoja v vrtcih in šolah);
3. lokalnih skupnosti o pomenu mokrišč ter o načinih upravljanja.
Mednarodno sodelovanje omogoča, da rešitve oblikujemo in izvajamo skupaj in jih preizkušamo na več območjih hkrati. Prenos znanja in izkušenj med partnerji bo omogočilo oblikovanje takšnih metod, ki bodo omogočile ohranjanje in obnovo malih mokrišč v celotni alpski regiji.
Projekt temelji na izkušnjah in rezultatih projekta na področju ohranjanja mokrišč DLBiotop (INTERREG IT-AT),  ki ga je izvajal vodilni partner.

Glavne projektne aktivnosti:

Projekt I-SWAMP (Integrated conservation of small Alpine wetlands) je bil usmerjen v razvoj in preizkus celovitega modela za ohranjanje majhnih alpskih mokrišč v Sloveniji, Avstriji in Italiji.

Projekt je bil organiziran v en sam delovni paket WP1 – Integrirani prisotpi pri varovanju malih alpskih mokrišč / Integrated conservation of small Alpine wetlands, ki je obsegal šest medsebojno povezanih aktivnosti.

ZRSVN je predstavljal slovenskega partnerja in je bil odgovoren za izvajanje terenskih aktivnosti na slovenski strani Geoparka Karavanke, sodeloval pa je tudi pri vseh skupnih projektnih nalogah. Njegove ključne naloge so bile:

• izbor in vrednotenje projektnih območij,
• priprava skupnih metodologij za spremljanje in ohranjanje mokrišč,
• izvedba popisov biodiverzitete,
• načrtovanje in izvedba naravovarstvenih ukrepov,
• priprava izobraževalnih gradiv,
• izvajanje izobraževanj in komunikacijskih aktivnosti.

V okviru aktivnosti A1.1 /Izbor pilotnih območij/ Collaborative site selection je ZRSVN analiziral potencialna mokrišča s pomočjo Naravovarstvenega atlasa, preveril lastniške razmere, pridobil dovoljenja, izvedel javne razpise in skupaj s partnerji izbral območja za nadaljnje aktivnosti. Na slovenski strani je bilo izbranih 7 lokacij v 5 občinah.

V aktivnosti A1.2 / Razvoj znanstvenih protokolov in smernic / Development of scientific protocols/guidelines je sodeloval pri pripravi skupnih smernic za spremljanje in ohranjanje alpskih mokrišč. Smernice vključujejo metodologije za popis vegetacije, dvoživk, kačjih pastirjev in metuljev ter priporočila za naravovarstveno upravljanje mokrišč.

V okviru aktivnosti A1.3 Popis biodiverzitete in vrednotenje območij /Biodiversity surveys and site evaluation je ZRSVN skupaj z zunanjimi strokovnjaki med aprilom in novembrom 2023 izvedel monitoring biodiverzitete na štirih projektnih lokacijah, dodatne raziskave pa so bile izvedene še na območjih Helenski potok, Smrekovec in Šumec. Popisi so zajemali rastlinstvo, dvoživke, metulje, kačje pastirje in druge skupine organizmov.

V aktivnosti A1.4 Naravovarstveni ukrepi in obnova mokrišč / Conservation and restoration je ZRSVN izvajal konkretne naravovarstvene ukrepe, kot so odstranjevanje zarasti in dreves na mokrotnih travnikih, čiščenje in poglobitev zamočvirjenih mlak, širjenje življenjskih prostorov, upravljanje paše ter priprava smernic za lastnike zemljišč in upravljavce območij. V aktivnosti so bili vključeni tudi prostovoljci in študenti biologije.

Pomemben del projekta sta predstavljali tudi aktivnosti A1.5 Usposabljanja deležnikov/ Training courses in A1.6 Komunikacijske in izobraževalne aktivnost/ Communication and educational activities, v okviru katerih je ZRSVN skupaj s partnerji organiziral izobraževanja za deležnike, občine, turistične organizacije, vodnike in šole ter sodeloval pri pripravi izobraževalne knjižice o alpskih mokriščih v petih jezikih.

Rezultati projekta:

Glavni rezultat projekta I-SWAMP je bil razvoj in uspešna implementacija skupnega modela za ohranjanje majhnih alpskih mokrišč, ki temelji na znanstvenem monitoringu, aktivnem upravljanju habitatov in vključevanju lokalnih skupnosti. Projekt je v celoti dosegel vse zastavljene cilje.

Ključni rezultat projekta je bil priprava skupnega protokola:

• 1 skupni protokol oziroma smernice za vrednotenje, monitoring in ohranjanje malih alpskih mokrišč (Output 1.1), ki so bile preizkušene na projektnih območjih in objavljene za uporabo lokalnih skupnosti, upravljavcev in strokovnih institucij.

Na terenu so bili doseženi naslednji konkretni rezultati:

• Izbranih in obravnavanih je bilo najmanj 18 mokriščnih območij (6 v Italiji, 5 v Avstriji in 7 v Sloveniji);
• Na vseh območjih so bili izvedeni popisi vegetacije, dvoživk, metuljev in kačjih pastirjev, v nekaterih primerih tudi ptic;
• Izvedeni so bili številni obnovitveni ukrepi, kot so odstranjevanje invazivnih vrst, košnja mokrotnih travnikov, odstranjevanje zarasti, upravljanje paše, poglabljanje mlak in zaščita habitatov.

Na področju izobraževanja in ozaveščanja so bili doseženi pomembni merljivi rezultati:

• pripravljena je bila izobraževalna knjižica v 5 jezikih, namenjena otrokom, učiteljem in izobraževalcem;
• vsak partner je natisnil približno 250 izvodov, skupaj približno 750 izvodov knjižice;
• v Italiji je bilo v šolske aktivnosti vključenih 550 učencev in 40 učiteljev;
• v Sloveniji in Avstriji je na delavnicah sodelovalo 100 otrok in 10 učiteljev;
• spletnega seminarja za učitelje in izobraževalce se je v Sloveniji in Avstriji udeležilo 59 udeležencev;
• terenskega seminarja na Peci/Petzen za učitelje in izobraževalce se je v Sloveniji in Avstriji udeležilo 43 udeležencev;
• v okviru projekta so bila izvedena številna usposabljanja za občine, naravovarstvene organizacije, turistične deležnike, gozdarje, agronome in druge strokovnjake.

Pomemben rezultat projekta je bilo tudi vključevanje lokalnih skupnosti v praktične naravovarstvene aktivnosti. V projekt je bilo neposredno vključenih 14 občin Geoparka Karavanke, številne nevladne organizacije, lastniki zemljišč, prostovoljci, študenti in turistični deležniki. Projekt je tako poleg konkretnih izboljšav stanja mokrišč vzpostavil dolgoročno mrežo sodelovanja za nadaljnje ohranjanje alpskih mokrišč v Sloveniji, Avstriji in Italiji.