Projekt I-SWAMP: Povezovanje malih alpskih mokrišč – spremljanje stanja in ohranjanje
Project I-SWAMP: IIntegrated small wetlands of the Alps monitoring and protection

Akronim: I-SWAMP

Trajanje: 18 mesecev 1. 9. 2022 – 28. 2. 2024

Prioriteta: Climate resilient and green Alpine region

Specifični cilj: SO 1.2: Enhancing protection and preservation of nature, biodiversity and green infrastructure, including in urban areas, and reducing all forms of pollution

Vrednost projekta: 404.600,00 € (sofinanciranje 75%)

Vodilni partner: Univerza v Padovi (Università degli Studi di Padova)

Partnerji: EZTS Geopark Karavanke, Zavod RS za varstvo narave

Cilj projekta:
Mala mokrišča so v alpski regiji v zadnjih letih kot del modre infrastrukture doživljala velike pritiske – uničevanje, spreminjanje režimov, neustrezno upravljanje. Ti pogosto spregledani a pomembni življenjski prostori, zato zahtevajo integriran pristop pri njihovem ohranjanju in obnovi na regionalni ravni, ki bo preprečeval nadaljnjo izgubo biotske pestrosti, habitatov in ekosistemskih storitev.
Glavni cilj projekta je razvijanje metodologije za ohranjanje malih mokrišč, ki bo vključevala znanstveno-raziskovalni pristop in ozaveščanje ter aktivno udeležbo lokalnih skupnosti oziroma prebivalcev. Projekt bo prispeval k specifičnemu cilju 1.2, saj bomo razvili orodja in aktivnosti za ohranjanje biotske pestrosti na manjših mokriščih ter izboljšali stanje habitatov in njihovo povezljivost.

Aktivnosti:
V okviru projekta bo pripravljen protokol spremljanja stanja (za glavne ciljne taksonomske skupine) in naravovarstvenih ukrepov (manj zahtevne renaturacijske/obnovitvene akcije) za ohranjanje malih mokrišč v alpskem prostoru. Ti bodo pilotno izvedeni na več območjih v Italiji, Avstriji in Sloveniji. V aktivnosti bodo aktivno vključeni deležniki: lokalni organi, organizacije, lastniki, ki bodo sooblikovali načine upravljanja za mala mokrišča.
Drugi pomemben rezultat projekta bo izobraževanje:
1. deležnikov (javnih ustanov, nevladnih organizacij, turističnih ponudnikov), za katere bomo pripravili delavnice na temo ohranjanja mokrišč (pomen in priložnosti);
2. otrok in učencev (okoljska in naravovarstvena vzgoja v vrtcih in šolah);
3. lokalnih skupnosti o pomenu mokrišč ter o načinih upravljanja.
Mednarodno sodelovanje omogoča, da rešitve oblikujemo in izvajamo skupaj in jih preizkušamo na več območjih hkrati. Prenos znanja in izkušenj med partnerji bo omogočilo oblikovanje takšnih metod, ki bodo omogočile ohranjanje in obnovo malih mokrišč v celotni alpski regiji.
Projekt temelji na izkušnjah in rezultatih projekta na področju ohranjanja mokrišč DLBiotop (INTERREG IT-AT),  ki ga je izvajal vodilni partner.

Pilotna območja ZRSVN:
Izvedli bomo naravovarstvene ukrepe za obnovitev različnih tipov mokrišč na območju Koroške, ki imajo status naravne vrednote.

  • Povirje Helenskega potoka, kjer so v vejah povirja prisotna povirna in prehodna bazična barja z redko in ogroženo rastlinsko združbo Caricetum rostrate, Caricetum paniculate, Caricion davalianae.
  • Zadnji travnik – ostanek visokega barja, ki se zarašča z ruševjem. Pojavljajo se redke vrste šotnih mahov Sphagnum fuscum, Sphagnum pulchrum, Sphagnum centrale in druge v Sloveniji zavarovane in ogrožene vrste (Eriophorum vaginatum, Drosera rotundifolia). Širše območje spada v območje, ki je pomembno za ohranjanje populacije divjega petelina in ruševca in je del SPA Natura 2000.
  • Mokrišča na Smrekovcu – zaradi nepropustne andezitne podlage, ki je posledica vulkanskega delovanja, so v Smrekovškem pogorju razmeroma pogosti izviri in barja z manjšimi vodnimi očesi, zlasti na Krnesu in Komnu. Ta poraščajo šotni mahovi in predstavljajo pomembno življenjsko okolje dvoživk, izmed katerih je pogost planinski pupek (Triturus alpestris).
  • Dolga brda – močvirna dolina, po kateri so raztreseni mokrotni mezotrofni in evtrofni travniki, ki mestoma prehajajo v higromezifilne nižinske travnike na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovko. Ob vodotokih so prisotni sestoji črnega jelševja, nekaj je manjših povirij, zaraščenih ribnikov oz. vodnih oken in manjše prehodno barje.

Več informacij na spletni strani projekta:
Projekt je sofinanciran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj (European Regional Development Fund – ERDF) preko programa Interreg Alpine Space. 

Koordinator projekta na Zavodu RS za varstvo narave:
Lenka Stermecki
Tel. +386 (0)2 292 72 91
e: lenka.stremecki@zrsvn.si