Kaj so zavarovana območja?

So strnjena območja narave, kjer se prepletajo živi in neživi dejavniki, in kjer so aktivnosti, dejavnosti in posegi človeka skladni z naravnimi danostmi.
Prva prizadevanja za določitev zavarovanih območij v Sloveniji segajo v začetek 20. stoletja. Vse od takrat se je ideja in potreba po ustanavljanju razvijala, skladno z razvojem in potrebami družbe.
Zavarovanje je eden najpomembnejših in najstarejših ukrepov varstva, ki se vzpostavi z aktom o zavarovanju. Zavarujemo lahko varovana območja (naravne vrednote, ekološko pomembna območja, območja Natura 2000), rastlinske in živalske vrste, njihove izjemne osebke ali populacije ter minerale in fosile. Zavarovana območja imajo visoko naravovarstveno vrednost. Primarni cilj je ohranjanje narave in njenih procesov, pred interesi kot so raba, poselitev, gradnja, infrastruktura, ali pa so posegi in dejavnosti človeka uravnoteženi z območjem.

Kako delimo zavarovana območja?

Ob upoštevanju velikosti območja ločimo ožja in širša zavarovana območja. Za širša se uporablja tudi splošni izraz »naravni parki«.

Ožja zavarovana območja so:

  • Strogi naravni rezervat
    je območje naravno ohranjenih geotopov*, življenjskih prostorov ogroženih, redkih ali značilnih rastlinskih ali živalskih vrst ali območje, pomembno za ohranjanje biotske raznovrstnosti, kjer potekajo naravni procesi brez človekovega vpliva. (*geotop – del geosfere geološkega, geomorfološkega ali hidrološkega pomena)
  • Naravni rezervat
    je območje geotopov , življenjskih prostorov ogroženih, redkih ali značilnih rastlinskih ali živalskih vrst ali območje, pomembno za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki se vzdržuje z uravnoteženim delovanjem človeka v naravi.
  • Naravni spomenik
    je območje, ki imajo eno ali več naravnih vrednot z izjemno obliko, velikostjo, vsebino ali lego ali so redek primer naravne vrednote.

Širša zavarovana območja so:

  • Narodni park
    je veliko območje s številnimi naravnimi vrednotami ter z veliko biotsko raznovrstnostjo. V pretežnem delu je prisotna prvobitna narava z ohranjenimi ekosistemi in naravnimi procesi. V manjšem delu narodnega parka so lahko tudi območja večjega človekovega vpliva, ki je povezan z naravo.
  • Regijski park
    je obsežno območje regijsko značilnih ekosistemov in krajine z večjimi deli prvobitne narave in območji naravnih vrednot, ki se prepletajo z deli narave. Človekov vpliv je uravnotežen z naravo.
  • Krajinski park
    je območje s poudarjenim kakovostnim in dolgotrajnim prepletom človeka z naravo, ki ima veliko ekološko, biotsko ali krajinsko vrednost.

Več o zavarovanih območjih

Ustanovitev in upravljanje zavarovanih območij

Zavarovano območje na državnem nivoju ustanovi državni zbor (narodni park ali zavarovano območje izjemnega pomena za državo ali velikega mednarodnega pomena) ali vlada RS (v vseh drugih primerih). Na lokalnem nivoju zavarovano območje ustanovi pristojni organ lokalne skupnosti, praviloma je to občinski svet. Pri ustanavljanju in delovanju zavarovanega območja sta komunikacija in sodelovanje z lokalnimi skupnostmi izjemno pomemben dejavnik stalnega in odprtega sodelovanja med upravo parka in lokalnimi prebivalci. S tem se krepi pozitiven odnos do zavarovanega območja ter prispeva k širšemu in boljšemu razumevanju javnosti za cilje ohranjanja narave.
Z načrti upravljanja se določijo pravila ravnanja v zavarovanem območju preko katerih se izpolnjujejo cilji in nameni zavarovanja.

ZRSVN ima vlogo upravljavca regijskega parka Pohorje.

Zavarovana območja v Sloveniji

V Sloveniji imamo:
– 1 narodni park: Triglavski narodni park;
– 4 regijske parke: Kozjanski park, Regijski park Pohorje, Regijski park Škocjanske jame, Notranjski regijski park;
– 47 krajinskih parkov:

Robanov kot,
Krajinski park Češeniške gmajne in Prevojske gmajne,
Golte,
Boč, Plešivec,
Južni in zahodni obronki Nanosa,
Južni obronki Trnovskega gozda,
Južni obronki Trnovskega gozda,
Planina – območje, Planinsko polje, Planinska jama, Markova jama v Nartu, Škratovka, Izviri v Malnih, Unška koliševka,
Nanos – južna in zahodna pobočja z vrhovi Pleše, Grmade in Ture,
Krajinski park Boč-Donačka gora,
Krajinski park Štatenberg,
Krajinski park Žabljek,
Krajinski park Negova in Negovsko jezero,
Krajinski park Drava,
Krajinski park Kamenščak – Hrastovec,
Krajinski park Rački ribniki – Požeg,
Krajinski park Mariborsko jezero,
Krajinski park Jareninski dol,
Krajinski park ljutomerski ribniki in jeruzalemske gorice,
Zgornja Idrijca,
Mašun,
Krajinski park Ponikovski kras,
Zajčja dobrava,
Polhograjski Dolomiti,
Krajinski park Jeruzalemsko – Ormoške gorice,
Okolja spomenikov NOV,
Krajinski park Šturmovec,
Beka – soteska Glinščice z dolino Griža, ponornimi jamami in arheološkimi lokalitetami Lorencom in grad nad Botačem,
Štanjel,
Topla,
Krajinski park Mrzlica,
Krajinski park Kum,
Rakova kotlina pri Rakeku (Rakov Škocjan),
Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib,
Sečoveljske soline,
Spominski park Udin boršt,
Krajinski park Goričko,
Krajinski park Strunjan,
Krajinski park Lahinja,
Krajinski park Kolpa,
Krajinski park Ljubljansko barje,
Ribnik Vrbje z zaledjem,
Krajinski park Radensko polje,
Krajinski park Pivška presihajoča jezera,
Krajinski park Debeli rtič,
Krajinski park Središče ob Dravi,
Logarska dolina

– 1097 naravnih spomenikov
– 62 naravnih rezervatov
– 1 strogi naravni rezervat: Hrastova loza
– 113 spomenikov oblikovane narave

Zavarovano je več kot 13 odstotkov površine celotne države.
Naravni parki, naravni rezervati in naravni spomeniki v Sloveniji