Planinski močerad je zanimiva in dobro prilagojena dvoživka, ki živi predvsem v gorskih in kraških predelih Slovenije. V nadaljevanju so predstavljene njegove glavne značilnosti, življenjski prostor, razširjenost, način življenja in vedenje ob nevarnosti.
Planinski močerad (Salamandra atra) je podoben navadnemu močeradu, vendar je manjši, vitkejši in povsem črne barve, brez rumenih lis. Zraste 9–14 cm. Ima ploščato glavo, izraziti zaušesni žlezi, prečne gube po trupu, nize strupnih žlez po hrbtu in bokih ter kratek okrogel rep. Noge so kratke, s štirimi prsti na sprednjih in petimi na zadnjih nogah. Samec in samica sta si podobna, razlikujeta se le po odebeljeni kloaki samcev v paritvenem obdobju.
Najpogosteje živi nad gozdno mejo v odprtih predelih s skalovjem, podrtimi debli in trhlim lesom, na nižjih višinah pa predvsem v mešanih gozdovih. Pojavlja se tudi v kraških predelih in jamah. V Sloveniji je razširjen predvsem v Julijskih Alpah, Karavankah in na Snežniku, med 500 in 2.300 m nadmorske višine, pojavlja pa se tudi v Suhi krajini, Brkinih in na Gorjancih.
Planinski močerad iz Snežnika.
Aktiven je predvsem ponoči, podnevi pa v vlažnih, senčnih legah ali ob dežju. Izogiba se vročini in vetru. Aktiven je od pozne pomladi do zgodnje jeseni, na višjih legah pa lahko hibernira do osem mesecev. Vse življenje preživi na kopnem in za razmnoževanje ne potrebuje vode. Je živoroden; samica po dveh ali štirih letih izleže enega do tri popolnoma preobražene mladiče. Hrani se z nevretenčarji in lahko živi do 15 let.
Ob nevarnosti izloča bel strupen izloček iz zaušesnih žlez, dvigne sprednji del telesa in skrije glavo. Strup človeku ni nevaren, lahko pa draži sluznico in oči.
Portal Sporočivrsto.si!
Če v naravi opazite planinskega močerada, ga lahko fotografirate in podatek vnesete v portal SporociVrsto.si, ki je dostopen tudi prek mobilnih naprav. Vaši podatki bodo prispevali k boljšemu poznavanju razširjenosti vrst v Sloveniji.
Povezava do spletne strani SporočiVrsto.si
Foto: Tomaž Mihelič, Jana Laganis
