Tema letošnjega dneva geopestrosti je »Ohranimo preteklost – podprimo prihodnost«. Letošnja tema naslavlja zelo široko javnost, med strokami pa še posebej izobraževalne in raziskovalne inštitucije. Bolj kot bomo spoznavali in razumeli najrazličnejše elemente geopestrosti, lažje in pametneje bomo lahko načrtovali prihodnost. Raznovrstni elementi geopestrosti se odražajo v vsakdanjem življenju ljudi in so nujni za obstoj vsake družbe, zato ima geopestrost zelo pomembno vlogo pri načrtovanju prihodnosti in razvoja na vseh nivojih. V geopestrosti je zapisana in ohranjena preteklost našega planeta, zato je nujno njeno raziskovanje in proučevanje ter ohranjanje najpomembnejših pojavov geološke dediščine.

Osrednji dogodek z okroglo mizo je potekal 11. oktobra 2024 na Oddelku za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani. Koordinator mednarodnega dneva geopestrosti je Zavod RS za varstvo narave, letošnji soorganizatorji dogodka pa so bili Oddelek za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Geološki zavod Slovenije in Slovensko geološko društvo. Dogodek je bil organiziran ob podpori Slovenske nacionalne komisije za Unesco.

Avtorica: Jana Preradovič Avtorica: Jana Preradovič

 

Dogodek je vodila Martina Stupar iz ZRSVN, ki že tretje leto koordinira obeleževanje tega dna v Sloveniji. V pozdravnih nagovorih je dekanja prof. dr. Urška Stankovič Elesini Naravoslovnotehniške fakultete poudarila zgodovino in pomen geologije v izobraževanju predvsem z vidika trajnosti. Podpredsednica SNK UNESCO prof. dr. Maja Zalaznik je v svojem pozdravu izpostavila velik pomen obeleževanju geopestrosti, zavedanju o njenem pomenu, spodbujanju njenega ohranjanja in vpliva na politične odločevalce na vseh nivojih. Omenila je letošnjo osrednjo poslanico generalne direktorice Unesca ga. Audrey Azoulay, ki še posebej naslavlja potrebo po boljšem razumevanju in vključevanju geoznanstvene stroke za podporo trajnostne rabe planeta. Namestnik predstojnice Oddelka za geologijo prof. dr. Boštjan Rožič je izpostavil potrebo po razumevanju geološke stroke, pomenu izobraževanja geologov ter bogato naravno (geološka zbirka) in kulturno (uporaba naravnega kamna) dediščino, ki jo hranijo v stavbi Montanistika na Naravoslovnotehniški fakulteti.

Avtorica: Jana Preradovič Avtorica: Jana Preradovič Avtorica: Jana Preradovič

V uvodni predstavitvi je bilo izpostavljeno, da je geologija veda, brez razumevanja katere v bodoče ne bomo znali blažiti posledic naravnih nesreč, zagotavljati in varovati pitne vode ter pravilno načrtovati posegov v prostor. Razumevanje teh vsebin je pomembno za varno in trajnostno prihodnost človeštva. S spremembo poučevanja mladine o geoloških vsebinah lahko prispevamo k bolj sonaravnem razvoju ter varnejšem sobivanju človeka z naravo. O teh izzivih smo na današnjem osrednjem dogodku govorili na okrogli mizi z naslovom »Geologija v šoli in poučevanje o geopestrosti«. Kako se bomo z omenjenimi izzivi soočili v izobraževanju prihodnosti, je nekaj, kar bo imelo posledice za celotno družbo. Sodelujoči govorci na okrogli mizi so bili: mag. Andreja Bačnik – Zavod RS za šolstvo, izr. prof. dr. Blaž Repe – Oddelek za geografijo FF UL, prof. dr. Gregor Torkar – Oddelek za biologijo, kemijo in gospodinjstvo PEF UL ter predstojnik UNESCO katedre o izobraževanju učiteljev za trajnostni razvoj na Univerzi v Ljubljani, doc. dr. Luka Gale – Oddelek za geologijo NTF UL, mag. Mojca Bedjanič – Zavod RS za varstvo narave in dr. Darja Komar – Podzemlje Pece. Okroglo mizo sta vodila doc. dr. Petra Žvab Rožič z Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete in Rok Brajkovič z Geološkega zavoda Slovenije.

Avtorica: Jana Preradovič Avtorica: Jana Preradovič Avtorica: Jana Preradovič

Poučevanje geologije na vseh nivojih izobraževanja ima dolgo zgodovino, ki je bila v preteklosti predvsem vezana na zagotavljanje virov surovin. S prehodom v sodobnejši čas pa se je njen pomen v izobraževanju in hkrati tudi njena prepoznavnost izgubila v množici, z vsebinami prenasičenih, šolskih predmetov. Zato je vloga vključevanja drugih institucij, kot so geoparki, Centri šolskih in obšolskih dejavnosti idr., v neformalno izobraževanje ključnega pomena za povečanje prepoznavnosti geologije. Udeleženci okrogle mize so skupaj prepoznali geološke vsebine kot temelj razumevanja najrazličnejših vsebin v formalnem izobraževanju in poudarili pomen strokovno pravilne interpretacije geoloških vsebin v osnovni in srednji šoli. Razprava je tekla tudi o vsebinah geopestrosti, ki jih lahko dovolj dobro spoštujemo in varujemo šele takrat, ko jih ustrezno razumemo (spoznaj – spoštuj – varuj).

Sledenje aktualnim spremembam in razvoju ved je lažje na visokošolskem nivoju, težje pa na nižjih stopnjah izobraževanja. Ker smo v Sloveniji trenutno v procesu prenove učnih načrtov za obvezne predmete osnovnih šol in gimnazij, je pogovor tekel tudi v smeri krepitve znanja o Zemlji  za boljše razumevanje in prilagajanje spreminjajočemu se planetu in potrebam človeštva. K temu bo nedvomno prispevalo sodelovanje naravoslovnih in družboslovnih strok, za blaženje posledic teh izzivov pa bo geološko znanje zagotovo ključno.

Okroglo mizo smo zaključili z ogledom najcelovitejše geološke zbirke v Sloveniji, ki jo hranijo na Oddelku za geologijo (skrbnik zbirke Tristan Rome), in geološkim sprehodom po Ljubljani, ki ga je vodil dr. Matevž Novak.

ZRSVNZRSVNZRSVN

Besedilo pripravili: Martina Stupar iz ZRSVN, Petra Žvab Rožič iz Oddelka za geologijo NTF in Rok Brajkovič iz Geološkega zavoda Slovenije.

Avtorji fotografij: Jana Preradovič, Andreja Škedelj Petrič in Martina Stupar iz  ZRSVN