Raznolika sestava tal ter nepredvidljiva vodna dinamika polnjenja in praznjenja jezera odlikujeta Cerkniško polje kot edinstven in izjemno pester življenjski prostor.
Zaradi mokriščnega značaja na tem območju prevladujeta barjanska in močvirska vegetacija. Navadni trst (Phragmites australis) vegetaciji jezera daje značilno podobo. Uspeva na poplavljenih predelih, kjer voda v času poplav dosega globino dveh metrov. Domačini trstičje poznajo kot »tršco«.
Trstičja opravljajo številne funkcije. Imajo namreč sposobnost razgradnje in skladiščenja presežnih hranil v vodi, predvsem dušika in fosforja. Pomembna so tudi pri shranjevanju ogljika, s čimer prispevajo k zmanjšanju CO2 v ozračju in k blaženju podnebnih ekstremov kot so poplave, suše in visoke temperature.
Na trstišča so vezane tudi nekatere evropsko ogrožene vrste, kot sta raca kostanjevka (Aythya nyroca) in rjavovrati ponirek (Podiceps grisegena), ki jih uporabljata za gnezdenje. Slednji iz rastlinskih delov zgradi plavajoče gnezdo, ki ga pritrdi na potopljeno ali plavajoče rastlinje. Gosta zarast trstičja ima velik pomen tudi za nevretenčarje, ribe in dvoživke.
Avtor: Aljaž Novak
Avtor: Aljaž Novak
V zadnjem času so bile na Cerkniškem jezeru opažene prakse, ki prispevajo k slabšanju stanja ohranjenosti trstišč. Tudi populaciji kostanjevke in rjavovratega ponirka sta v zadnjih letih močno upadli. Zelo ju ogrožata splošna degradacija vodnih teles ter uničevanje plitvih jezer z gosto obrežno vegetacijo, ki jo tvori trstičje. Ta opažanja predstavljajo nove izzive pri varstvu in upravljanju območja Cerkniškega polja.
V okviru projekta »Upravljanje močvirskih habitatov za ohranjanje vodnih ptic presihajočih jezer« – LIFE TRSCA 101114184 — LIFE22-NAT-SI-LIFE TRSCA, ki ga sofinancira Evropska unija, bomo zato skušali najti optimalen način upravljanja z močvirsko vegetacijo na Cerkniškem polju s posebnim poudarkom na upravljanju trstišč oz. »tršce«. V okviru projekta bodo pripravljeni tudi predlogi ukrepov za prilagojeno upravljanje teh habitatov.
V ta namen smo preverili, kako se upravljanja trstišč lotevajo drugod po Evropi. V sosednji Hrvaški in na Irskem so kmetom na voljo sheme v okviru katerih se jih vzpodbuja k ohranjanju trstišč kot neproizvodnih površin (cilj je njihovo ohranjanje, za kmetijsko proizvodnjo pa se te površine ne uporabljajo). Na Poljskem in v Nemčiji so kmetje upravičeni do dodatnih finančnih sredstev, če na takih površinah ohranjajo zadostno nasičenost z vodo (da torej površin ne drenirajo ali kako drugače posegajo v vodno dinamiko). V Italiji pa ukrep za varstvo trstišč predpisuje košnjo na vsaki dve leti ter opustitev dreniranja in gnojenja na teh površinah.
Avtor: Aljaž Novak
Avtor: Aljaž Novak
Ugotovimo lahko, da so obstoječi pristopi ohranjanja »tršce« po državah različni. Vsekakor pa predstavljajo dobro izhodišče za naše nadaljnje delo iskanja ustreznega upravljanja trstišč na Cerkniškem polju.
Vabljeni k obisku spletne strani projekta LIFE Tršca, kjer boste našli še več zanimivih vsebin, aktualnih novosti in informacij o aktivnostih projekta. Več podrobnosti najdete na povezavi: LIFE Tršca.
