3. marca obeležujemo Svetovni dan prostoživečih živali in rastlin, ki z letošnjo temo: »Financiranje ohranjanja narave: vlaganje v ljudi in planet« izpostavlja vlogo financiranja za zavarovane vrste. Skoraj milijonu živalskih in rastlinskih vrst po svetu grozi izumrtje zato tema poudarja nujnost trajnostnega in inovativnega financiranja za zaščito biotske raznovrstnosti in prihodnost človeštva.
3. marca 1976 je bila sprejeta Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi in prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES), saj je na svetu več kot milijon prostoživečih vrst ogroženih zaradi prekomernega izkoriščanja, izgube habitatov, onesnaževanja, podnebnih sprememb in nezakonite trgovine, vse večji vpliv imajo tudi invazivne tujerodne vrste. Vlaganja v ohranjanje narave so ključna ne le za zaščito vrst, temveč tudi za stabilnost ekosistemov, ki podpirajo gospodarstvo in kakovost življenja ljudi. Trenutno se za ohranjanje biotske raznovrstnosti po svetu vlaga približno 137 milijard EUR letno, vendar je ocenjeno, da bi za učinkovito varstvo potrebovali vsaj 788 milijard EUR letno. Finančni prepad s katerim se soočamo pomeni, da moramo poseči po inovativnih finančnih rešitvah. Glavni cilj letošnje teme je vključevanje zasebnega sektorja v financiranje ohranjanja biotske raznovrstnosti in zaščito ogroženih in ranljivih vrst, saj skoraj milijonu živalskih in rastlinskih vrst po svetu grozi izumrtje.
Osrednji dogodek na ravni Združenih narodov bo 03. marca potekal v Ženevi, kjer bodo predstavljene inovativne finančne rešitve varstva narave in ohranjanja biotske raznovrstnosti. Dogodek bo vključeval razprave o izzivih in priložnostih na področju financiranja biotske raznovrstnosti ter prikaz primerov uspešnih praks iz celega sveta.
Tako kot povsod po svetu so tudi v Sloveniji vrste, katerih število upada in so na rdečem seznamu ogroženih vrst. Med njimi najdemo na primer vidro, skoraj vse vrste netopirjev, metulje kot je močvirski cekinček, vse dvoživke, med rastlinami pa lahko izpostavimo vse kukavičevke.
Slovenija ima izjemno visoko biotsko raznovrstnost, saj leži na stičišču alpskega, panonskega, dinarskega in sredozemskega sveta. Več kot sedemintrideset odstotkov površine je vključene v omrežje Natura 2000, kar je eno najvišjih deležev v Evropski uniji. V Sloveniji že leta izvajamo projekte s področja ohranjanja narave in biotske raznovrstnosti v sklopu finančnega mehanizma LIFE, ki ga financira Evropska unija; črpamo tudi sredstva iz finančnega mehanizma v programu čezmejnih projektov Interreg, ki prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti, zaščiti naravnih habitatov in prilagajanju podnebnim spremembam. V okviru programa se spodbujajo tudi obnovitve ekosistemov in trajnostni turizem. Tudi Norveški finančni mehanizem je v Sloveniji sofinanciral različne projekte za izboljšanje stanja ekosistemov in ohranjanja zavarovanih vrst.
Po vzoru globalnih pobud tudi v Sloveniji raziskujemo načine financiranja varstva narave. Primeri inovativnih financiranj, ki so jih predstavili Združeni narodi, so zelene obveznice in ohranitvene obveznice, ki spodbujajo zasebni kapital v projekte za ohranjanje narave. Partnerstva med javnim in zasebnim sektorjem pa spodbujajo sodelovanje podjetij in nevladnih organizacij za skupne rešitve.
Kot primer uspešnega partnerstva med javnim in zasebnim sektorjem v Sloveniji je že pred mnogimi leti potekala pobuda “Ohranimo želvo v slovenskem morju”. Zavod RS za varstvo narave je sodeloval z enim od podjetij, ki je financiralo gorivo ribičem, kateri so pomagali pri izpuščanju in označevanju želv, ujetih v ribiške mreže. Pobuda je prispevala k boljšemu razumevanju o velikosti populacije morskih želv glavate karete, za katero je slovensko morje pomemben prostor za prehranjevanje, predvsem za mlade osebke. Za osveščanje javnosti je bila pripravljena razstava »Želva išče prijatelje« , posnet kratek film in zloženke s podatki pridobljenimi v tej pobudi.
Več informacij: Home | Official website of UN World Wildlife Day
