Prihaja pomlad in narava se počasi prebuja. Prvi pomladne rastline že pogledujejo novi sezoni naproti, med živalmi, ki so prezimovale pa so ene od prvih, ki odhajajo na svojo ženitno pot – žabe oz. dvoživke. Te so v Slovenskem merilu izjemno ogrožene a jih še vedno v svoji ženitni poti, prečka vse bolj prometne poti. Te postanejo nevarne za njihova življenja pa tudi za naša, potencialno povožene dvoživke na cestišču pomenijo spolzko cestišče.
Začenjajo se selitve dvoživk iz njihovih prezimovališč, ki so večinoma v gozdu, do vodnih poti. Dvoživke imajo ime prav po tem, da so dvo žive – del svojega življenja preživijo v vodi in del na kopnem. Kljub temu se odrasle, spolno zrele dvoživke vsako leto odpravijo do voda, kjer se razmnožujejo in se nato vrnejo do svojega odraslega območja življenja, ki je kot rečeno, praviloma na obronkih ali v gozdu. Med dvoživkami pri nas najdemo žabe, krastače, sekulje, rjave žabe…
Foto: Tina Belej (levo sekulja, desno zelena žaba)
Za nove ceste so po zakonu na poteh, kjer se selijo dvoživke in prečkajo cestišča, potrebni podhodi. Za obstoječe ceste pa se vse predolgo iščejo rešitve, zato Zavod RS za varstvo narave in številna društva s prostovoljci rešijo na tisoče žabjih življenj z organizacijo prostovoljnih akcij prenašanja dvoživk čez cesto.
Društvo Pomagajmo žabicam je tudi za leto 2025 pripravilo z zemljevid lokacij, kjer prostovoljci lahko pomagajo dvoživkam čez cesto, Zavod RS za varstvo narave pa sodeluje pri organizaciji prenosov žab čez cesto na cesti Šmartno-Povodje pri Ljubljani, na Krumperku pri Domžalah, Lutvercih pri Gornji Radgoni in v Kranju.
Po tem, ko je že leta 2018 Center za kartografijo favne in flore za Direkcijo RS za infrastrukturo pripravilo Predlog ukrepov za zaščito dvoživk na cestah v upravljanju DRSI in je na strani naročnikov dober namen, na strani stroke pa dovolj podatkov, je pravzaprav neverjetno, da še vedno organiziramo tako številne prostovoljne akcije. Bojimo se, da je to tudi pokazatelj koliko se zavedamo pomena ohranjanja posameznih vrst.
