Prejšnji teden smo na Zavodu RS za varstvo narave popisali velikonočnice na Boletini, kjer se nahaja največje, od vsega štirih rastišč v Sloveniji. Velikonočnica je stepska rastlina, ki uspeva le na specifičnih suhih traviščih.
Foto: Veronika Hohnec
Prepoznavna je po svojih vijoličastih cvetovih, ki so na zunanji strani dlakavi in se razvijejo pred listi. Čeprav je svoje ime dobila po času cvetenja okrog velike noči, je tudi malo muhasta in je njeno cvetenje odvisno od vsakoletnih vremenskih razmer in lahko vzcveti že februarja ali pa šele maja, ne glede na datum Velike noči.
Foto: Veronika Hohnec
Pri popisu velikonočnice po enotni metodi preštejemo cvetove in popke zato lahko število med leti zelo niha, ker nekatere rastline ne vzcvetijo in ostanejo v popku pri tleh, ki je pozimi zaščiten z gostim dlakavim ovojem. Tako je na primer na letošnjem popisu bilo opaženih 974 rastlin, lani pa 599. A so ti podatki za naravovarstvenike zelo pomembni, saj z vsakoletnim štetjem poskušamo razumeti ta nihanja in oceniti velikost celotne populacije velikonočnice v Boletini.
Graf, ki prikazuje število rastlin s popisov iz let 2005 di 2025 (avtor Gregor Kalan)
Ker je velikonočnica je v Sloveniji tako zelo redka vrsta, je pomembno, da obiskovalci ostanejo za zaščitno ograjo in cvetice občudujejo od daleč. Rastišče je zavarovano z občinskim odlokom Občine Šentjur, ki si skupaj s olepševalnim društvom Ponikva in Zavodom RS za varstvo narave prizadeva, da se rastišče ohrani za prihodnja leta.
