Zavod RS za varstvo narave je s prispevkom Biodiverziteta in krajina v Alpah in sodelovanjem direktorja mag. Tea Hrvoja Oršaniča sodeloval na mednarodni konferenci  z naslovom Upravljanje s kulturno krajino alpskega sveta. Konferenco je organizirala Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije v okviru projekta LIFE-varna paša.

Konferenca je bila posvečena trajnostnemu upravljanju kulturne krajine v alpskem svetu, stičišču različnih interesov – zagotavljanju pogojev za kmetovanje v gorskem svetu, vključno s pašništvom, ohranjanje narave s posebnim poudarkom na sobivanju z velikimi zvermi, vprašanjem v zvezi s turizmom pa tudi ohranjanju tipične alpske kulturne krajine in človeka, narave in velikih zveri.

Na konferenci so se predstavili strokovnjaki različnih strok – predstavnica Zavoda RS za varstvo narave je predstavila pomen ohranjanja alpske biotske raznovrstnosti in glavne izzive njenega varovanja ter poudarila pomen interdisciplinarnega sodelovanja za njeno ohranitev v prihodnosti. Največ časa je bilo na konferenci namenjeno tematiki sobivanja in velikosti ter pojavljanju populacij volkov v povezavi s kmetijstvom na območju Alp. Osrednji poudarek je bil na upravljanju velikih zveri v alpskih državah, s prispevki gostov iz Avstrije, Italije in Švice. V vseh državah smo se v zadnjih letih soočili s širjenjem populacije volkov in s tem vplivom na prosti paši živine na planotah. Italija je predstavila ukrepe za preprečevanje napadov, pri čemer je edina država, kjer zakon ne dovoljuje načrtnega odstrela volkov. Ostale države so kot možno rešitev poudarile predvsem odstrel za nadzor populacije in zmanjševanje konfliktov.

Tudi v Sloveniji je z vidika kmetijstva na območju vzhodnih Julijskih Alp, precejšnja nenaklonjenost ohranjanju velikih zveri, razprava pa se je osredotočila predvsem na izpostavljanje težav, s katerimi se kmetje soočajo. Rešitve poskuša iskati tudi projekt LIFE Varna paša, ki ga vodi Zavod za gozdove Slovenije in njihov predstavnik je prikazal uspešne primere zmanjševanja konfliktov z velikimi zvermi na pašnih površinah ter poudaril celovit pristop k reševanju problematike s sodelovanjem partnerjev iz gozdarskega, kmetijskega in akademskega okolja.

Predstavljen je bil tudi vidik turizma na območju biosfernega območja Julijskih Alp, z osredotočenostjo na trajnostni turizem, izboljšanje odnosa med turisti in lokalnimi prebivalci ter priložnosti za razvoj. Podobno pa tudi planinstvo, kjer je bil poudarek na usklajevanju človekove prisotnosti in ohranjanja narave skozi čas.

Konferenca se je zaključila z razpravo o medsektorskem sodelovanju pri upravljanju kulturne krajine. Na okrogli mizi so bili predstavljeni različni pogledi in predlogi za izboljšanje stanja ter iskanje trajnostnih rešitev.
mag. Teo Hrvoje Oršanič, direktor Zavoda RS za varstvo narave, je poudaril pomembnost usklajenega upravljanja naravnih vrednot, ohranjanja biotske raznovrstnosti in prilagajanja ljudi na aktualne razmere v naravi.

Zaključek konference je poudaril pomen prepotrebnega sodelovanja med različnimi sektorji ter nujnost prilagajanja vseh deležnikov za izboljšanje sobivanja človeka z velikimi zvermi.