Z majem je na delovno mesto direktorja Zavoda RS za varstvo narave, po upokojitvi dosedanjega direktorja, nastopil dr. Damijan Denac. Primopredaja nalog je bila izvedena, zavod bo nadaljeval svoje delo z novim »prvim« obrazom.
Vodenje Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN) je s 1. majem prevzel tretji direktor (dr. Denac) v triindvajset letnem delovanju zavoda kot samostojnega strokovnega zavoda.
Pred njim je ZRSVN vodil mag. Teo Hrvoje Oršanič, ki se je upokojil potem, ko je zavod vodil od leta 2018, torej skoraj dva mandata. V tem času je ZRSVN napredoval v strokovnem in kadrovskem smislu ter utrdil svojo pot pri prijavah in izvajanju projektov. Med njegovim mandatom se je tako kot vse javne službe tudi ZRSVN prvič srečal z zaprtjem cele države zaradi virusa COVID 19, a smo delo zavoda predrugačili in nadaljevali z delom od doma. Tako med, kot po Covid-u se je obseg dela zavoda večal – na področju strokovnih izdelkov (smernice, strokovna mnenja,….), dobili smo nove naloge s področja invazivnih tujerodnih vrst ter podnebnih sprememb, na področju potekajočih projektov smo z velikimi napori dosegali in presegali zastavljene cilje, področje računalništva in uporabe orodij se je močno nadgradilo, komunikacija je postala še bolj intenzivna in vsako leto smo se srečevali z medijskimi krizami. Ugotovili smo, da smo kadrovsko močno podhranjeni in da možnost zaposlovanja ni sledila dejanskim potrebam.
»V sedmih letih smo tako »previharili strokovne, kadrovske in projektne viharje« in dr. Denacu v vodenje prepuščam zavod, ki si zasluži izkušenega vodjo«, je povedal mag. Oršanič.
Novi direktor, dr. Damijan Denac je izkušen naravovarstvenik in direktor, saj je največjo nevladno organizacijo DOPPS vodil od leta 2011. Hkrati je docent na Univerzi v Mariboru. Je doktor bioloških znanosti ter profesor biologije in kemije. »Sem človek reševanja problemov in iskanja rešitev. Ko se za nekaj v življenju odločim, to tudi uresničim«, pravi dr. Denac.
V svoji viziji za obdobje štiri letnega mandata delovanja je dr. Denac najprej podal svoj »Kritičen razmislek o stanju« ter podal vizijo za delovanje ZRSVN. Opozarja na krizo naravovarstva, ki ima sicer tudi na nivoju EU izjemno vlogo (Uredba o obnovi narave), a se na drugi strani srečujemo z izzivi v kmetijstvu, vodarstvu in dajanju prednosti ekonomiji na račun ohranjanja narave. Izpostavlja, da mora v času reševanja biodiverzitetne in podnebne krize, ZRSVN ostati strokovna in spoštovana organizacija, medtem ko moramo preseči miselnost narava proti ekonomiji in se sprijazniti s tem, da danes narava je ekonomija.
Svojo vizijo je dr. Denac strnil v devet točk:
- Ljudje – zadovoljen delavec je dober delavec in organizacija so ljudje – temu cilju bo usmerjeno delovanje v naslednjem mandatu.
- Strokovno delovanje – strokovnost na ZRSVN bo v naslednjem mandatu ohranjena in nadgrajena, lahko tudi z zunanjimi strokovnjaki. Imela bo visoko mesto v sodelovanju med območnimi enotami ter poudarek pri iskanju rešitev za najzahtevnejše strokovne izzive.
- Prostori – državna institucija si dolgoročno »zasluži« Center narave, kjer bi lahko delovalo več strokovnjakov iz različnih javnih zavodov in potencialna lokacija je lahko nov park Rakova Jelša.
- Denar – ZRSVN že sedaj dobiva denar za javno službo s strani Ministrstva za naravne vire in prostor, ter iz projektov iz različnih finančnih mehanizmov. Vizija predvideva nadgradnjo dosedanjega načina financiranja.
- Sodelovanje – vizija predvideva boljše horizontalno vključevanje v druge sektorske politike in javnosti s pomočjo dialoga, kar bo tudi vodilo pri uresničevanju Uredbe o obnovi narave.
- Postopki – število vlog na zavodu je že tako visoko (okrog 6000) in še narašča zato vizija predvideva revizijo postopkov po temeljiti analizi dosedanjega dela.
- Promocija varstva narave in narava kot vrednota – vizija predvideva več poudarka na tem področju ter ponovno uveljavitev Naravovarstvenih dni, po tem, ko jih ZRSVN že nekaj let ni uspel izpeljati. Promocija varstva narave naj temelji na sodelovanju z drugimi naravovarstvenimi organizacijami.
- Pravno varstvo – več poudarka bo na odgovornosti povzročiteljev škode v naravi tako, da se posamezniki ne bodo več mogli okoriščati na račun države medtem ko država oz. državljani z davki v končni posledici plačujejo sanacije.
- Upravljanje z zavarovanimi območji – vsa zavarovana območja potrebujejo aktivno upravljanje, temelj le-tega pa je spremljanje stanja in ukrepanje. Vizija zato predvideva upravljavske enote za izvajanje Programa upravljanja Nature 2000.
