V naravi v pomladanskem času opazujemo oživitev po zimskem počitku in v maju je «vse živo« v svoji najbujnejši različici. Zato ni naključje, da prav v maju obeležujemo največ mednarodnih okoljskih dni, povezanih z varstvom narave in trajnostnim razvojem:
- maj – Svetovni dan čebel;
- maj – Evropski dan Nature 2000;
- maj – Svetovni dan biotske raznovrstnosti in
- maj – Mednarodni dan parkov.
Vsi opisani evropski, mednarodni in svetovni dnevi ter vse pobude o nujnosti ohranjanja narave in pozivi k bolj trajnemu življenju morda niso dovolj. Strokovne inštitucije opažamo, da je trend narave v Sloveniji vse bolj obrnjen k rdečim kazalnikom. Podnebne spremembe so občutne in ekstremne razmere vse pogosteje, prostoživeči organizmi so vse bolj ogroženi in skorajda vsi parki (narodni, regijski in krajinski) se srečujejo s prevelikimi vplivi ljudi na naravo. Slovenija bo morala v prihodnosti cilje za ohranjanje narave in s tem biotske raznovrstnosti, ekosistemov, habitatov, boja proti invazivnim tujerodnim vrstam, postaviti na drugačno prioritetno mesto, kot do sedaj. Novice na prvih straneh bodo morale postati drugačne, ljudje pa bodo morali spet začeti med seboj sodelovati namesto tekmovati. Napredek v tehnologiji nam lahko olajša pot, ne more pa nadomestiti človekovih dejanj, namenjenih varstvu narave.
- maj, Svetovni dan čebel
Slovenija je pobudnica tega svetovnega dne in poudarjamo pomen čebel in drugih opraševalcev za zdrave ekosisteme pa tudi pridelavo hrane. Tema letošnjega dneva je: Navdih najdimo v naravi, da nahranimo vse (»Bee inspired by nature to nourish us all«). Tema poudarja ključno vlogo čebel in drugih opraševalcev pri ohranjanju biotske raznovrstnosti in zdravih ekosistemov ter zagotavljanju prehranske varnosti, saj so čebele in drugi opraševalci nepogrešljivi za pridelavo več kot 75 % svetovnih prehranskih rastlin, vključno s sadjem, zelenjavo, oreščki in semeni.
Opraševalci so vse bolj ogroženi zaradi izgube habitatov, neustreznih kmetijskih praks, podnebnih sprememb in onesnaževanja, torej se znova in znova vračamo v sklenjen krog narave, ki preštevilnih človekovih dejavnosti ne more več blažiti.
Ne pozabimo – čebele in opraševalci niso pomembni le za človeka, ampak tudi za vse druge organizme.
Evropska mreža Natura 2000 obsega 37,9 odstotkov slovenskega ozemlja. Imamo 324 območij po Direktivi o habitatih in 31 območij po Direktivi o pticah. Direktivi torej varujeta najbolj dragocene vrste in habitate, hkrati pa so to najprimernejša območja za sonaravni razvoj.
Glavni cilji omrežja Natura 2000 so:
- Ohranjanje in obnova naravnih habitatov in vrst v ugodnem stanju.
- Uravnoteženje varstva in rabe prostora (npr. gozdarstvo, kmetijstvo, turizem).
- Vključevanje lokalnih skupnosti in lastnikov zemljišč v naravovarstvene rešitve.
- Povezovanje ekoloških koridorjev – povezljivost populacij v širšem prostoru.
Trenutno največji projekt v okviru finančnega mehanizma LIFE narava je Integralni projekt za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji. Zavod RS za varstvo narave je partner tega projekta. V projektu, ki poteka od leta 2022 in traja do 2028, bodo poleg novega Programa upravljanja Natura 2000 vzpostavljene podlage za nacionalni sistem monitoringa, obnove in ugodnega stanja vodnih teles, preprečujemo zaraščanje površin ter odstranjujejo invazivne tujerodne vrste. Cilj je tudi okrepitev medsektorskega sodelovanja in sodelovanja z deležniki ter javnostmi.
Zavod RS za varstvo narave že vrsto let aktivno sodeluje kot (vodilni) partner pri projektih finančnega mehanizma LIFE narava ali pa jih prijavlja. Ti projekti prispevajo k izboljšanju stanja na območjih Natura 2000.
Trenutno je ZRSVN vodilni partner LIFE projekta LIFE OrnamentalIAS.
Letošnji Svetovni dan biotske raznovrstnosti poteka pod geslom Harmonija z naravo in trajnostnim razvojem (Harmony with nature and sustainable development).
Poudarjamo ključno vlogo biotske raznovrstnosti pri ohranjanju stabilnosti ekosistemov, zagotavljanju hrane, vode in čistega zraka ter prilagajanju na podnebne spremembe.
Biotska raznovrstnost je temelj našega preživetja, a so zaradi človeških dejavnosti številne vrste in ekosistemi pod vse večjim pritiskom. Ključne rešitve za to predstavljajo obnove degradiranih območij in trajnostno upravljanje še ohranjenih, zaščita vodnih virov in ohranjanje najranljivejših ekosistemov kot so travišča ali mokrišča.
Med glavnimi cilji, ki jih predvideva mednarodna konvencija o biotski raznovrstnosti so zaščita najmanj 30 odstotkov celin in oceanov, obnova degradiranih ekosistemov, zmanjšanje onesnaževanja ter prehod na trajnostno rabo naravnih virov. Ti cilji so usklajeni s sedemnajstimi cilji trajnostnega razvoja in predstavljajo ambiciozen načrt za preoblikovanje odnosa človeka do narave, skladno z novim Paktom za prihodnost.
Za uspešno ohranjanje biotske raznovrstnosti bomo na svetovnem nivoji morali sodelovati vsi – od vlad do gospodarstva, od civilne družbe do akademskih sfer, od različnih vsebinskih sektorjev pa do vseh lokalnih skupnosti. Zato smo letos vsi pozvani k podpori varstva narave ter k ozaveščanju o nujnosti preoblikovanja naših vzorcev proizvodnje in potrošnje.
Zavod RS za varstvo narave skozi vse segmente svojega delovanja prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti v Sloveniji. Delujemo skladno z zakonodajo in pooblastili za ohranjanje slovenske narave ter pozivamo in vabimo k aktivnemu varstvu narave. S pomočjo posameznih aktivnosti tudi ozaveščamo javnosti o pomenu ohranjanja biotske raznovrstnosti.
Letos bomo 22. maja za osnovnošolce in splošno javnost ponovno izvedli Dan za Savinjo. Na dogodku bo izvedeno petnajst različnih interaktivnih delavnic, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti. Svojo udeležbo so najavile okoliške šole, seveda pa se delavnic lahko udeleži prav vsak.
S predstavitvijo invazivnih tujerodnih vrst bomo sodelovali tudi na festivalu Raznoživo v Ljubljani. Gre za enega večjih dogodkov, kjer se naravovarstvene organizacije s posameznimi vsebinami, pomembnimi za ohranjanje biotske raznovrstnosti, predstavijo širši javnosti v centru Ljubljane.
S predstavitvijo invazivnih tujerodnih vrst in geoloških tem bomo sodelovali tudi na Paradi učenja v Kranju, 21. maja, v sklopu tednov vseživljenjskega učenja. V sklopu aktivnosti bodo predstavljene različne igre na temo prepoznavanja invazivnih tujerodnih vrst in predstavitev razlik med minerali in fosili.
Konec maja pa bomo v Jovsih prešteli ogroženo vrsto kosca, ki ga spremljamo že vrsto let. S spremljanjem števila lahko določimo načine, kako to vrsto na zanjo ključnih habitatih tudi ohranjati.
