V okviru projekta transPlant, pri katerem je Zavod RS za varstvo narave projektni partner, je glavna naloga Zavoda priprava Strategije načrtovanja čezmejnega integriranega varstva Natura 2000 vrst programskega območja. V strategijo bodo vključena vsa spoznanja projektnih aktivnosti (poznavanje mikroklimatskih značilnosti habitata, predvidene spremembe habitatnih razmer in premikov vegetacije zaradi podnebnih sprememb, znanja biologije in razmnoževalnega sistema vrste). Strategija bo pripravljena s sodelovanjem z deležniki, uporabniki prostora in zainteresirano javnostjo.
Zavod RS za varstvo narave bo skupaj s projektnimi partnerji vzpostavil stacionarni sistem za spremljanje ogroženih vrst na visokem krasu in suhih kraških traviščih. Projektni partner Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRS SAZU) je, v okviru daljinskega sistema za spremljanje vrst, ta območja preletel z droni z multispektralno kamero in posnel vegetacijo v kontah. Preko vrednosti indeksov NDVI in NDRE, ki merijo gostoto in vitalnost vegetacije (zajetih s prej omenjeno kamero) dobimo podatek o tem, kakšna je vegetacija (npr. bukovi gozdovi imajo visoke vrednosti NDVI in NDRE, kar pomeni gost in zdrav vegetacijski pokrov, nizke vrednosti označuje redkejšo vegetacijo – trave). Na podlagi teh posnetkov bodo izdelali 3D modele reliefa visoke ločljivosti in ortofoto posnetke (geografsko poravnane zračne fotografije), s katerimi si bomo pomagali pri določanju ukrepov za varstvo posamezne vrste.
Slika 1: Nameščanje merilcev v Veliki Kolobarnici Slika 2: Postavljen merilec z ohišjem
Od lanskega oktobra pa smo projektni partnerji postavili sistem stacionarnega spremljanja stanja (ki bo dopolnil daljinski sistem spremljanja). Gre za naprave, ki merijo temperaturo zraka in relativno vlažnost. Postavili smo jih v predhodno izbrane konte (npr. Velika Kolobarnica, Smrekova draga) na območju Snežnika in Gorskega kotarja. V izbrani konti smo merilce z ohišjem namestili na pol metra visoke lesene količke in jih postavili v liniji sever – jug, vsakega na mejo med enim in drugim habitatnim tipom. Rezultati meritev bodo nakazali, kako hitro se določen habitat širi, navzgor in navzdol. Tu nas zanima predvsem spuščanje naravne spodnje gozdne meje.
Slika 3: Ohišja na osojnem pobočju Velike Kolobarnice
V času trajanja projekta bomo zbirali podatke, s katerimi bomo dobili vpogled v ekologijo rastišč, na katerih uspevajo ciljne vrste projekta (dinarska smiljka, Scopolijev repnjak in raznolistna mačina). Zbrani podatki bodo osnova za kasnejšo aktivnost modeliranja potencialnih nadomestnih habitatov in sprejemanje akcijskih načrtov.
Slika 4: Dinarska smiljka v Smrekovi dragi Slika 5: Scopolijev repnjak v Smrekovi dragi
