foto: R. Kraševec
Dvoživke sodijo med najbolj ogrožene živalske skupine. Svoje ime so dobile po dveh ekosistemih, v katerih živijo: kopno (praviloma v gozdu) in stoječih vodah. Prvi del življenja preživijo v vodi, kamor se vsako leto tudi vračajo kot odrasle živali, saj tam poteka razmnoževanje. Oplojena jajčeca dvoživke odložijo v obliki mresta v stoječo vodo, iz njih se izležejo paglavci, ki se postopno razvijejo v mlade dvoživke in nato zaživijo na kopnem.
Dvoživke so pomembni plenilci žuželk, prehranjujejo se tudi z ličinkami komarjev, hkrati pa predstavljajo pomemben vir hrane za ptice, ribe in druge živali. Tako imajo ključno vlogo v prehranski verigi pri ohranjanju naravnega ravnovesja.
V Sloveniji imamo trinajst vrst dvoživk in vse so zavarovane. Prepovedano jih je namerno uničevati ali ogrožati, prav tako je prepovedano njihovo zastrupljanje, ubijanje ali uničevanje njihovih habitatov.
Na novo zgrajenih cestnih odsekih, kjer so selitvene poti dvoživk, je obvezna gradnja podhodov. Kljub temu v Sloveniji ostaja še veliko obstoječih cest, ki potekajo čez njihove selitvene poti. Na Zavodu RS za varstvo narave se vsako leto pridružujemo ali organiziramo akcije postavljanja začasnih varovalnih ograj ter ročnega prenašanja dvoživk čez ceste. S tem neposredno zmanjšujemo njihovo smrtnost med razmnoževalno selitvijo in ohranjamo že tako ogrožene populacije dvoživk.
Pridružite se akcijam na terenu
Pri namestitvi začasnih varovalnih ograj ali organizaciji nekaterih akcij sodeluje tudi Zavod RS za varstvo narave in sicer na odsekih:
Šmartno – Povodje pri Ljubljani,
Koseze – Šinkov turn pri Mengšu,
Češnjevek – Adergas in Velesovo – Dvorje pri Cerkljah na Gorenjskem,
Bobovek – Mlaka pri Kranju,
Stražišče – Pševo pod Joštom nad Kranjem ,
Zaboršt – Krumperk – Gorjuša pri Domžalah,
Žiče – Dramlje v Špitaliču pri Slovenskih Konjicah,
Trata – Gornja Radgona pri Lutvercih,
Dornberk – Štanjel in B
ranik – Komen na Krasu.
Vabimo vas, da se nam pridružite.
Foto: R. Kraševec
Prostovoljci lahko vse informacije o lokacijah dobijo na spletnih straneh Informacijskega centra za varstvo dvoživk ter na portalu Pomagajmo žabicam.
Povežite se z koordinatorjem akcije v vaši okolici in upoštevajte navodila. Pri akcijah je obvezna uporaba odsevnega jopiča, kakovostne svetilke, nepremočljive obleke in obutve ter čistega in dovolj globokega vedra za prenos dvoživk.
Varno za volanom
Pomembno vlogo imamo tudi vozniki. V času selitev naj bodo posebej pozorni na tako imenovane “črne točke” za dvoživke, še posebej v deževnih večerih. Zmanjševanje števila povoženih živali pomeni tudi večjo prometno varnosti, saj povozi prinašajo spolzka cestišča.
Vozniki naj dosledno upoštevajo začasno prometno signalizacijo in prilagodijo hitrost na odsekih, kjer poteka prenašanje dvoživk, ter tako povečajo varnost udeležencev v prometu, prostovoljcev ob cestiščih ter živali na cestah.
Foto: R.Kraševec
