Maj nam postreže s kar štirimi okoljskimi dnevi, namenjenimi ozaveščanju o ohranjanju narave in biotske raznovrstnosti. Biotska raznovrstnost oz. biotska pestrost je tako v Sloveniji kot v Evropi in v svetu za človeka najpomembnejša in najmanj cenjena dobrina. Šele z leti in z njeno vse večjo izgubo, se vse bolj zavedamo njenega pomena.
Človek, čeprav se včasih tako zdi, od narave ni ločen, niti ji ni nadrejen ali celo podrejen. Človek je od narave neposredno odvisen. Izkušnje kažejo, kako ranljivi smo kot družba in kako pomembno je, da razmišljamo dolgoročno – o kakovosti življenja danes in o svetu, ki ga bomo prepustili prihodnjim generacijam.
Maj je torej mesec, ki ga posvečamo naravi in nas opominja, da je bogastvo življenja na Zemlji naša odgovornost. Majski mednarodni okoljski dnevi se vrstijo kar en za drugim
Človek je od narave odvisen
- maj – svetovni dan čebel,
- maj – Evropski dan Nature 2000,
- maj – Mednarodni dan biotske raznovrstnosti,
- maj – Evropski dan parkov.
Mednarodni dnevi so namenjeni ozaveščanju, da ohranjena narava ni samoumevna, temveč je temelj našega zdravja, varnosti in prihodnosti. Prav dobro stanje naravnih ekosistemov in biotske raznovrstnosti je eden ključnih odgovorov na spremembe, s katerimi se soočamo.
Prvi po vrsti nas nagovori Svetovni dan čebel, ki nas ozavešča o ključni vlogi čebel in drugih opraševalcev za zdravje ljudi, narave in prehransko varnost. Dan praznujemo od leta 2018, na pobudo Slovenije.
Čebele in drugi opraševalci so vse bolj ogroženi, zato je ta dan priložnost za spodbujanje ukrepov za njihovo varstvo, izboljšanje habitatov, povečanje biotske raznovrstnosti ter trajnostni razvoj čebelarstva.
Tema svetovnega dneva čebel 2026 je »Skupaj s čebelami za ljudi in planet – partnerstvo, ki nas vse ohranja«. Poudarja dolgo povezanost ljudi in čebel, pomen tradicionalnega znanja, sodobnih tehnologij ter vključujočih partnerstev za trajnostno čebelarstvo. Posebej izpostavlja tudi vlogo čebelarstva pri podpori podeželskim skupnostim, ženskam, mladim in trajnostnim agroživilskim sistemom.
…opraševalci v naravi…
Evropski dan Nature 2000 obeležuje evropsko omrežje Natura 2000 – enega najpomembnejših dosežkov EU.
Omrežje temelji na Direktivi EU o habitatih in Direktivi o pticah, danes pa obsega več kot 27.000 območij na kopnem in morju, ki tvorijo omrežje Natura 2000, po vsej Evropski uniji ter uspešno prispeva k ohranjanju naše edinstvene evropske naravne dediščine.
To omrežje predstavlja bogato raznovrstnost evropskih prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst ter habitatov. Obsega skoraj petino kopnega dela Evrope in približno desetino okoliških morskih območij – površino, primerljivo s skupno velikostjo Španije in Italije.
Območja Natura 2000 se po velikosti zelo razlikujejo, saj segajo od manj kot enega hektara do več sto kvadratnih kilometrov. Vključujejo strogo varovane naravne rezervate ter različne tipe habitatov, kot so gozdovi, travišča in mokrišča, pa tudi obalna in morska okolja.
Zavod RS za varstvo narave že vrsto let aktivno sodeluje kot partner in vodilni partner pri projektih finančnega mehanizma LIFE narava in jih tudi uspešno prijavlja. Ti projekti prispevajo k izboljšanju stanja na območjih Natura 2000. V enem največjih naravovarstvenih projektov v Sloveniji LIFE-IP NATURA.si sodelujemo kot partner s področja varstva narave in tako prispevamo k izboljšanju upravljanja Nature 2000 v Sloveniji. Trenutno pa je ZRSVN vodilni partner LIFE projekta LIFE OrnamentalIAS, ki naslavlja problematiko invazivnih tujerodnih vrst v povezavi z izgubo biotske raznovrstnosti.
Letošnja tema mednarodnega dneva biotske raznovrstnosti je »Delujmo lokalno za globalni učinek« in nas poziva k ukrepanju za zaustavitev in preobrat izgube biotske raznovrstnosti. Varstvo biotske raznovrstnosti vključuje tudi ukrepe v domačem okolju, katerih pozitivni učinki lahko sežejo veliko dlje. Letošnja kampanija temelji na treh stebrih:
- opazuj in se uči (spoznavanje biotske raznovrstnosti v lokalnem okolju, iskanje možnosti za ukrepanje ter poglabljanje razumevanja globalnih ciljev za njeno varstvo),
- poveži se in ukrepaj (povezovanje z drugimi pobudami v skupnosti ali na spletu ter sodelovanje pri dejavnostih, ki krepijo znanje, zbiranje podatkov in skupno ukrepanje) in
- deli (deljenje izkušenj, znanja in izvedenih ukrepov ter spodbujanje drugih k sodelovanju pri varstvu biotske raznovrstnosti).
Biotska raznovrstnost vključuje pestrost vrst, genetsko raznolikost znotraj posameznih vrst ter raznolikost ekosistemov, kot so gozdovi, travniki, reke, mokrišča, morje in podzemni svet. Ko praznujemo svetovni dan biotske raznovrstnosti, praznujemo temelj vsega življenja na Zemlji.
Slovenija sodi med biotsko najbogatejša območja Evrope. Območja posebnega naravovarstvenega pomena zato predstavljajo več kot 40 odstotkov države. Mednje spadajo Natura 2000, zavarovana območja in naravne vrednote. Ocenjujemo, da pri nas živi približno deset odstotkov vseh evropskih vrst.
Slovenija ima izjemno raznolika življenjska okolja: suhe in mokrotne travnike, grbinaste travnike, gozdove, grmišča, kraška območja, vodna okolja ter gorski in visokogorski svet. Vsak habitat ima svoje značilnosti, svoje naravne procese in vrste, ki so nanj prilagojene. Skupaj ti ekosistemi zagotavljajo čisto pitno vodo, blažijo posledice podnebnih sprememb, omogočajo ohranjanje biotske pestrosti in ustvarjajo pogoje za življenje, kakršnega poznamo.
Na Zavodu RS za varstvo narave v maju v okviru javne službe in številnih projektov potekajo različne aktivnosti, namenjene ozaveščanju, izobraževanju in iskanju rešitev za varovanje narave. Obravnavamo teme, kot so invazivne tujerodne vrste, redke in ogrožene vrste, posebnosti vodnih ekosistemov, pomen podzemnega sveta ter preprečevanje voženj v naravnem okolju.
V tem mesecu bomo zato po različnih komunikacijskih kanalih delili informacije, znanje in primere dobrih praks. Vabimo vse, da jim prisluhnete in se vključite. Varstvo narave ni ovira razvoju, temveč njegov pogoj. Le razvoj, ki upošteva naravne omejitve in ohranja življenjske vire, je lahko dolgoročno uspešen.
Biotska raznovrstnost v Sloveniji
Evropski dan parkov obeležujemo z namenom ozaveščanja o pomenu zavarovanih območij ter krepitve podpore javnosti pri njihovem varstvu. Na ta dan se parki in zavarovana območja po vsej Evropi povežejo, da predstavijo svoje dosežke ter skupnostim, odločevalcem in širši javnosti približajo vrednost in koristi evropskih zavarovanih območij. Letošnji slogan je »Povezani z naravo«. Tema izpostavlja ključno vlogo ekološke povezanosti med habitati, vrstami in ljudmi.
Zavarovana območja ponujajo veliko več, kot se zdi na prvi pogled – omogočajo izobraževanje, sprostitev in rekreacijo za vse. Evropski dan parkov zato poudarja, da varstvo narave ni namenjeno le strokovnjakom, kot so ekologi, zoologi ali botaniki, temveč zadeva celotno družbo.
Obenem opozarja na pomen dobro načrtovanega in vzdrževanega omrežja zavarovanih območij na evropski celini ter na skrbno varovanje njihove naravne, kulturne in zgodovinske dediščine. Zgodovina velikih zavarovanih območij sega v leto 1872, ko je bil v Združenih državah Amerike ustanovljen Yellowstone, prvi narodni park na svetu. V Evropi so bili prvi narodni parki ustanovljeni več kot 30 let pozneje, leta 1909 na Švedskem.
V Sloveniji imamo narodni park (Triglavski narodni park), štiri Regijske parke in 47 krajinskih parkov. Trenutno je Zavod RS za varstvo narave upravljavec tudi pred dvema letoma ustanovljenega regijskega parka Pohorje.
vir fotografije: https://www.naravniparkislovenije.si/slo/naravni-parki/regijski-park-pohorje
