Osrednji slovenski dogodek na gradu Negova in Ivanjševski slatini povezuje raziskovanje nežive narave, lokalno dediščino in čezmejno sodelovanje. Letošnja mednarodna tema je bila izbrana na slovenski predlog.
Ob mednarodnem dnevu geopestrosti danes na gradu Negova in na območju Ivanjševske slatine poteka osrednji slovenski dogodek, ki letos nosi temo »Geopestrost pred domačim pragom«. V ospredju so geološke posebnosti našega neposrednega okolja, njihov pomen za naravo in življenje ljudi ter skupna odgovornost za njihovo ohranjanje. Dogodek povezuje strokovne institucije, osnovnošolce, projektne partnerje in lokalno skupnost. Ob raziskovalnih delavnicah in terenskih dejavnostih vključuje predstavitev rezultatov čezmejnega projekta deProfundis – Iz globin in odprtje novega zunanjega info-interpretacijskega poligona na Ivanjševski slatini.
Mednarodni dan geopestrosti letos s temo na slovenski predlog
UNESCO je za mednarodni dan geopestrosti določil 6. oktober. Dan je namenjen ozaveščanju o geološki, geomorfološki, hidrološki in pedološki raznovrstnosti – raznolikosti kamnin, mineralov, fosilov, reliefnih oblik, voda in tal ter procesov, ki jih oblikujejo. Poudarja pomen njihovega varovanja in spodbuja odgovorno rabo naravnih virov.
Geopestrost je temelj življenjskih okolij vseh živih bitij in pomembno vpliva tudi na razvoj človeških skupnosti. Naravne danosti so skozi zgodovino določale, kje so ljudje živeli, kako so gradili, katere surovine so uporabljali in s čim so se preživljali. Vsaka pokrajina in vsak kraj zato pripovedujeta svojo zgodbo, povezano z geološko zgradbo, vodo, tlemi in drugimi značilnostmi okolja.
Letošnja tema »Geopestrost pred domačim pragom« ima za Slovenijo poseben pomen. ProGEO, svetovna nevladna organizacija za ohranjanje geološke dediščine, pobudnik in vsakoletni mednarodni koordinator tega dne, je za temo leta 2026 izbrala prav slovenski predlog.
Tema izhaja iz spoznanja, da izjemne geološke raznolikosti ni treba iskati le v oddaljenih krajih. Razkriva se tudi v naši neposredni bližini – v kamninah, po katerih hodimo, vodi, ki prihaja na površje, oblikah pokrajine in naravnih virih, s katerimi je povezano življenje domačinov. Vabi nas, da raziščemo tisto, kar nam je blizu, a pogosto ostaja prezrto, ter prepoznamo njegovo edinstvenost in vrednost.
Obeleževanje v Sloveniji že peto leto zapored podpira Slovenska nacionalna komisija za UNESCO prek programa IGGP – International Geoscience and Geoparks Programme, koordinator aktivnosti pa je Zavod RS za varstvo narave.
foto: Urosh Grabner
Negova in Ščavniška dolina: geopestrost, ki jo lahko doživimo neposredno
Območje Negove in Ščavniške doline s številnimi mineralnimi izviri in mofetami ponuja neposreden vpogled v povezanost geoloških procesov, narave in ljudi. Voda in ogljikov dioksid iz zemeljskih globin tu ustvarjata pojave, ki zaznamujejo pokrajino, vplivajo na življenjske razmere organizmov ter sooblikujejo lokalno zgodovino in kulturno dediščino.
Današnji dogodek te povezave predstavlja skozi raziskovanje, poskuse, zgodbe in izkušnjo na terenu. S tem uresničuje osrednje sporočilo mednarodnega dneva: geopestrost je del našega vsakdana, njeno razumevanje pa je pomemben korak k njenemu ohranjanju.
Foto: Urosh Grabner
Učenci raziskujejo kamnine, vode in skrivnosti mehurčkov
Dopoldanski program je namenjen predvsem osnovnošolcem, ki se v treh skupinah izmenjujejo med vsebinskimi in izkustvenimi dejavnostmi na gradu Negova ter na Ivanjševski slatini in mofeti Strmec.
V okviru Dneva geologije na gradu Negova učenci skozi praktične naloge in poskuse spoznavajo minerale, kamnine, fosile in lastnosti voda ter raziskujejo pridobivanje surovin, reciklažo in vplive onesnaževanja. Izhodišče so predmeti iz vsakdanjega življenja, kot so svinčnik, žarnica, kozmetični izdelek ali akumulator, ob katerih odkrivajo povezave med geologijo, naravnimi viri in izdelki, ki jih uporabljamo.
Delo poteka v manjših skupinah. Učenci na tematskih postajah rešujejo izzive, zbirajo delna gesla in jih povezujejo v končno rešitev. Takšen način učenja spodbuja radovednost, sodelovanje in raziskovalno razmišljanje ter geologijo približa kot temeljno naravoslovno znanost.
Delavnice izvajajo strokovnjaki Geološkega zavoda Slovenije, Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Prirodoslovnega muzeja Slovenije, Zavoda RS za varstvo narave, geoparkov in drugih institucij, povezani pod okriljem Slovenskega geološkega društva.
V info-interpretacijskem centru IZ GLOBIN – grad Negova poteka raziskovalna dogodivščina »Na sledi mehurčkom«. Učenci s pomočjo igre, opazovanja in raziskovalnih nalog obiskujejo tri vsebinske postaje: »Kako nastanejo mehurčki?«, »Z ali brez mehurčkov?« in »Živeti z mehurčki«.
Ob tem spoznavajo nastanek mineralnih in termomineralnih voda, izvor naravnega ogljikovega dioksida in posebnosti mofet. Raziskujejo, kako posebne življenjske razmere vplivajo na rastlinstvo in druge organizme, ter odkrivajo zgodbe ljudi, ki so skozi stoletja živeli z izviri in slatinami.
Foto: Urosh Grabner
Ivanjševska slatina in mofeta Strmec: učilnica v naravi
Terenski del programa učence vodi na Ivanjševsko slatino in do mofete Strmec, kjer naravne pojave spoznavajo neposredno v okolju njihovega nastanka.
Na Ivanjševski slatini odkrivajo pot vode in ogljikovega dioksida iz globin Zemlje proti površju ter spoznavajo, zakaj je Ščavniška dolina zaradi mineralnih izvirov in mofet geološko tako posebna. Obenem raziskujejo kulturno dediščino slatine. Mineralno vodo so domačini dobro poznali, jo pili in uporabljali, v preteklosti pa tudi polnili in prodajali. Zgodbe in pričevanja razkrivajo pomen naravnih virov za vsakdanje življenje lokalnega prebivalstva.
Pri mofeti Strmec učenci raziskujejo, kako ogljikov dioksid iz globin prehaja na površje, kakšne sledi pušča v tleh in kako vpliva na rastlinstvo.
Na Ivanjševski slatini nov zunanji info-interpretacijski poligon
Popoldanski del dogodka na Ivanjševski slatini je namenjen domačinom, širši javnosti ter posameznikom, organizacijam in lokalnim skupnostim, ki so sodelovali pri projektu deProfundis – Iz globin. Osrednji poudarek je na predstavitvi projektnih rezultatov in odprtju novega zunanjega info-interpretacijskega poligona.
Ureditev je eden od rezultatov čezmejnega projekta, ki poteka v okviru programa Interreg Slovenija–Avstrija in povezuje območje Gornje Radgone in Bad Radkersburga. Projekt v ospredje postavlja mineralne in termalne vode, mofete, naravno izhajanje ogljikovega dioksida ter zgodbe ljudi, ki so s temi pojavi živeli in jih uporabljali.
Nova interpretacijska infrastruktura obiskovalcem približuje geološke procese, naravno dediščino območja in zgodovinsko povezanost domačinov z mineralnimi vodami. Skupaj z info-interpretacijskim centrom IZ GLOBIN – grad Negova prispeva k razumevanju naravnih pojavov na obeh straneh meje ter poudarja pomen čezmejnega sodelovanja pri njihovem raziskovanju, predstavljanju in ohranjanju.
Dogodek je tudi priložnost za povezovanje vseh, ki so sodelovali pri raziskovanju, urejanju lokacij, zbiranju zgodb, razvoju vsebin in drugih projektnih dejavnostih.
Foto: Urosh Grabner
Hedvikina zaveza: projekt se zaključuje, skrb za dediščino ostaja
Poseben del popoldanskega programa je Hedvikina zaveza, s katero partnerji in obiskovalci simbolno poudarjajo pomen nadaljnjega varovanja Ivanjševske slatine in širše naravne dediščine območja.
Njeno osrednje sporočilo je, da se z zaključkom projekta skrb za dediščino ne končuje. Ostaja skupna odgovornost vseh, ki ta prostor uporabljajo, predstavljajo in ohranjajo za prihodnje generacije.
Program dopolnjujejo nastop učencev OŠ dr. Antona Trstenjaka Negova, sledi druženje sodelujočih, domačinov in obiskovalcev.
Foto: Urosh Grabner
Zgodba se nadaljuje s festivalom »Water & Light«
Naslednje poglavje predstavljanja geopestrosti območja sledi že oktobra. Med 15. in 25. oktobrom 2026 bo v Gornji Radgoni in Bad Radkersburgu potekal festival Water & Light, na katerem bodo naravne posebnosti in zgodbe prostora predstavljene skozi svetlobne in umetniške instalacije.
Festival bo sklepno dejanje projekta deProfundis in še en način približevanja pojavov ter procesov, ki so večinoma skriti pod površjem, a pomembno oblikujejo življenje in prostor na obeh straneh meje.
Mednarodni dan geopestrosti tako iz Negove in Ščavniške doline prinaša povabilo vsem: odprimo vrata radovednosti, spoznajmo naravno dediščino pred domačim pragom in poskrbimo, da jo ohranimo.
