Prostorski podatkovni sloji naravnih vrednot, zavarovanih območij, Natura 2000 območij in ekološko pomembnih območij so dostopni na Geoportalu ARSO.
Kartiranje habitatnih tipov
Habitatni tip ali tip življenjskega prostora je značilen življenjski prostor rastlinskih in živalskih vrst (npr: vlažni travnik, barje, hrastov gozd, reke in potoki…).
Kartiranje habitatnih tipov je hitra in natančna metoda, ki v razmeroma kratkem času omogoča pridobiti kar največ informacij o stanju in strukturi habitatnih tipov v nekem prostoru. Osnova za terensko delo je digitalni ortofoto posnetek (DOF), na katerega vrisujemo meje posameznih habitatnih tipov (poligone). Končni izdelek je karta strnjenih ploskev (poligonov), kjer mora imeti vsaka od njih določeno vsaj eno vrednost – vrsto habitatnega tipa na tisti površini. Rezultati kartiranja z naravovarstvenim ovrednotenjem habitatnih tipov so uporabni pri načrtovanju njihovega varstva ter strategiji razvoja nekega območja ( npr. načrtovanje infrastrukture).
Dostopna izvedena kartiranja habitatnih tipov
Tipologija habitatnih tipov, priloga
Prejšnjo različico tipologije dobite tukaj.
Navodila za kartiranje habitatnih tipov, priloga
Cone vrst in habitatnih tipov
Cone vrst in habitatnih tipov so grafično opredeljeni deli območij Natura 2000, na katerih se nahajajo habitati kvalifikacijskih vrst ter površine habitatnih tipov. Opredeljene so na podlagi 9. člena Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) glede na znanje o habitatnem tipu in o ekologiji vrste, glede na dostopne podatke o vrstah in habitatnih tipih ter glede na grafične podlage. Ločimo tri kvalitete con, ki povedo, kako natančno znamo grafično opredeliti habitat vrste ali območje habitatnega tipa v Natura 2000 območju ne glede na njegovo stanje ohranjenosti. Več o načinih določanja in interpretaciji kvalitete con si lahko preberete v Navodilih za določanje in interpretacijo kvalitete con.
V okviru priprave programa upravljanja območij Natura 2000 (PUN) za obdobje 2023-2028 je potekala obsežna posodobitev con. Na osnovi novejših podatkov in znanj o vrstah in habitatnih tipih smo v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki na novo opredelili približno polovico con vrst in habitatnih tipov. Poleg cone vrste/habitatnega tipa, cone struktur in cone širitve vrste/habitatnega tipa, ki so poznane že iz predhodnih programskih obdobij, se je na novo uvedla referenčna cona. Ta predstavlja grafično opredelitev ugodnega stanja habitata vrst in habitatnih tipov, iz katere odčitamo številčno ali besedno vrednost dolgoročnega podrobnega varstvenega cilja v PUN.
Cona vrste ali habitatnega tipa je grafična opredelitev območja habitatov posameznih rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov znotraj območja Natura 2000.
Cona širitve je območje, kjer bi se v primeru slabe ohranjenosti habitata vrste ali habitatnega tipa lahko vzpostavilo ugodne razmere za širitev tega habitatnega tipa ali primernega habitata za vrsto.
Kot cona strukture so za posamezne vrste znotraj območja Natura 2000 lahko opredeljeni pomembni deli habitatov, kot so gnezdišča, mrestišča, kotišča ipd., ki se vodijo v posebni evidenci. Cona strukture se lahko nahaja tudi izven območja Natura 2000, če je ključnega pomena za vrsto znotraj območja Natura 2000. Zaradi občutljivosti podatkov cone struktur niso javno dostopne in jih posredujemo preko vloge za informacije javnega značaja.
Referenčne cone vrst in habitatnih tipov so grafično opredeljena območja, ki predstavljajo ugodno stanje površine habitata vrste ali habitatnega tipa. Določene so na osnovi stanja ob razglasitvi območja Natura 2000 ali na osnovi prvih dovolj dobrih podatkov o vrsti/habitatnem tipu. Referenčne cone niso določene za vse vrste in habitatne tipe na vseh območjih Natura 2000. Izrisane so kot poligoni, katerih površina predstavlja številčno ali besedno vrednost dolgoročnega podrobnega varstvenega cilja PUN. Poseben primer so nekatere vodne vrste, kjer je določena referenčna dolžina vodotoka, znotraj katere je določen delež primernega habitata vrste. Te so izrisane kot linije.
Cone vrst in habitatnih tipov v območjih Natura 2000 – ESRI .shp datoteke (objavljeno 14.02.2023 + arhiv 2013-2022)
Referenčne cone vrst in habitatnih tipov v območjih Natura 2000 – ESRI .shp datoteke (objavljeno 14.02.2023)
Zaradi pridobivanja novih podatkov o vrstah in habitatnih tipih ter dinamike procesov v naravi, se bodo cone spreminjale in izboljševale tudi v prihodnje.
Države članice EU morajo po 17. členu Direktive o habitatih vsakih šest let pripraviti poročilo o izvajanju ukrepov po tej direktivi. Poročilo vključuje predvsem informacije o ohranitvenih ukrepih iz prvega odstavka 6. člena direktive, vrednotenje vplivov teh ukrepov na stanje ohranjenosti naravnih habitatnih tipov iz priloge I in vrst iz prilog II, IV in V, ter glavne rezultate spremljanja stanja iz 11. člena. Največji del poročila obsegajo ocene kazalcev stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov s prilog Direktive na območju celotne države. Poročilo je potrebno oddati Evropski komisiji (DG Environment), ki pri izvedbi poročanja in pripravi zbirnega poročila sodeluje z Evropsko okoljsko agencijo (EEA) in Evropskim tematskim centrom za biodiverziteto (ETC/BD).
V Sloveniji je za poročanje odgovorno ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave, koordinator poročanja za vrste in habitatne tipe pa je Zavod RS za varstvo narave. Poročati je treba o 204 vrstah in 60 habitatnih tipih v dveh biogeografskih regijah (alpski in celinski) ter v morski mediteranski regiji.
Poročilo je sestavljeno iz dveh delov: iz splošnega obrazca ter obrazcev za vrste in habitatne tipe. Poročanje poteka v elektronski obliki, poročilo pa je javno dostopno v centralnem podatkovnem repozitoriju na spletni strani EIONET.
Podrobnejše informacije in vse dokumente Evropske komisije o tehničnih in strokovnih vidikih poročanja, vključno s priročnikom z razlago obrazcev in strokovnih pojmov, lahko najdete na referenčnem portalu Evropske okoljske agencije.
Evropska komisija na podlagi prejetih poročil držav članic pripravi zbirno evropsko poročilo in povzetke nacionalnih poročil, ki so dostopna na spletni strani Evropske komisije.
Povzetek poročila za obdobje 2004 – 2006
Povzetek poročila za obdobje 2007 – 2012
Povzetek poročila za obdobje 2013 – 2018
Poročilo za obdobje 2019 – 2024
Države članice EU morajo po 12. členu Direktive o pticah poročati o izvajanju nacionalnih predpisov, ki so bili sprejeti na podlagi direktive.
Glede na nove usmeritve EU je bila frekvenca poročanja zmanjšana in usklajena s ciklom poročanja po 17. členu Direktive o habitatih (namesto 3-letnih ciklov so vpeljani 6-letni).
Glavni poudarek poročila je na stanju in trendih populacij ptic iz direktive tako na območjih Natura 2000 kot na območju cele države.
V Sloveniji je za poročanje odgovorno ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave, koordinator poročanja je Zavod RS za varstvo narave, strokovni del poročila pa so v večjem delu pripravili v Društvu za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (DOPPS).
Podrobnejša navodila in gradiva za pripravo poročila so dostopna na referenčnem portalu Evropske okoljske agencije, poročila pa v centralnem podatkovnem repozitoriju.
Poročilo za obdobje 2008-2012
Poročilo za obdobje 2013-2018
Poročilo za obdobje 2019-2024
