Svetovni dan Zemlje
Svetovni dan Zemlje, ki ga vsako leto obeležujemo 22. aprila, je namenjen ozaveščanju o pomenu varovanja okolja, ohranjanja narave, biotske raznovrstnosti ter trajnostnega upravljanja z naravnimi viri. Njegovi začetki segajo v leto 1970, ko je prvi Dan Zemlje pomenil prelomnico v razvoju sodobnega okoljskega gibanja.
Nastal je v času vse večje zaskrbljenosti zaradi onesnaževanja zraka, vode in tal ter pod vplivom naraščajočega javnega zavedanja o povezavi med stanjem okolja in zdravjem ljudi. Pobudo je spodbudil ameriški senator Gaylord Nelson, pri njeni organizaciji pa je pomembno vlogo odigral tudi Denis Hayes; datum 22. april je bil izbran tudi zato, da bi omogočil čim širšo udeležbo študentov in javnosti.
Prvi Dan Zemlje je v Združenih državah k sodelovanju pritegnil približno 20 milijonov ljudi ter pomembno prispeval k sprejetju prvih ključnih okoljskih ukrepov in zakonodaje. V naslednjih desetletjih je pobuda prerasla v globalno gibanje:
- leta 1990 je povezala 200 milijonov ljudi v 141 državah,
- leta 2000 pa so aktivnosti potekale že v 184 državah. Na Dan Zemlje 2016 so voditelji 175 držav podpisali Pariški sporazum, kar dodatno potrjuje njegov mednarodni pomen.
Earthday.org poudarja, da svet potrebuje preobrazbene spremembe, odgovornost vseh sektorjev, ki prispevajo k okoljski krizi, ter drzne, ustvarjalne in inovativne rešitve na vseh ravneh – od gospodarstva in naložb do lokalnih skupnosti in državnih oblasti. Ob tem izpostavlja tudi vlogo posameznika: kot potrošnik, volivec in član skupnosti ima vsak možnost vplivati na spremembe. Ko se posamezni glasovi in dejanja povežejo, nastane vključujoče in učinkovito gibanje, ki ga ni mogoče prezreti. Svetovni dan Zemlje je zato tudi priložnost, da letno obeležje preraste v trajnejšo zavezanost ter konkretne ukrepe za varstvo narave in okolja.
Svetovni dan mokrišč
Svetovni dan mokrišč vsako leto obeležujemo 2. februarja z namenom ozaveščanja o pomenu mokrišč za naravo in ljudi. Datum ni izbran naključno, saj je to tudi obletnica sprejetja Ramsarske konvencije o mokriščih, mednarodne pogodbe iz leta 1971.
Mokrišče je območje, ki je stalno ali občasno prepojeno ali poplavljeno z vodo. Med mokrišča sodijo na primer močvirja, jezera, reke, poplavne ravnice, šotišča in barja, pa tudi obalna mokrišča, slana močvirja, estuariji, mangrove, lagune in koralni grebeni. Med umetna mokrišča pa spadajo ribniki, riževa polja in soline.
Zakaj svetovni dan mokrišč?
Mokrišča so ključna za biotsko raznovrstnost, zagotavljajo življenjski prostor za približno 40% vrst, blažijo podnebne spremembe – uravnavajo mikroklimo in blažijo ekstremne vremenske pojave (suše, poplave), nudijo nam preskrbo s pitno vodo in hrano, predstavljajo prostor za raziskovanje in rekreacijo. Od 18. stoletja naprej, je bilo degradiranih skoraj 90% svetovnih mokrišč, izgubljajo pa se trikrat hitreje kot gozdovi, zato so ozaveščanje, varovanje in obnova mokrišč nujni. Trenutno jim najbolj grozijo onesnaženost, krčenje zardi izsuševanja in zasipavanja ter podnebne spremembe.
V Sloveniji med mokrišča spadajo močvirja, barja, poplavna območja rek, rečne mrtvice, kraška polja, mokrotni travniki, kali, mlake, soline in obalna območja. Škocjanske jame, Cerkniško jezero in Sečoveljske soline so v Sloveniji opredeljene kot mednarodno pomembna Ramsarska mokrišča. Številna so opredeljena kot naravne vrednote lokalnega in državnega pomena ali pa so vključena v omrežje Natura 2000.
Svetovni dan prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst
Vsako leto 3. marca praznujemo Svetovni dan prostoživečih vrst (World Wildlife Day – WWD), ki ga je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila leta 2013.
Namen obeleževanja tega dne je ozaveščanje o pomenu prostoživečih vrst, opominjanje na vse večje izumiranje vrst, poudarek pomena boja proti nezakoniti trgovini z divjimi živalskimi in rastlinskimi vrstami in spodbujanje trajnostne rabe naravnih virov.
Na ta dan je bil leta 1973 podpisana mednarodna konvencija CITES – Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi vrstami prostoživečih živali in rastlin, ki zagotavlja, da je trgovina z vrstami, ki jih obravnava konvencija, zakonita, trajnostna in sledljiva. Konvencija ima danes 185 pogodbenic ter zagotavlja različne stopnje zaščite več kot 40.900 živalskim in rastlinskim vrstam; naslavlja nadzor in pregon kršiteljev ter boj proti organiziranemu kriminalu.
Po podatkih Poročila o živem planetu 2024 se je od leta 1970 povprečno število ptic, dvoživk, sesalcev, rib in plazilcev zmanjšalo za 73 %. Prostoživeče vrste podpirajo številne naravne procese, od katerih je odvisno naše preživetje. Mednje sodijo razširjanje semen, opraševanje, nadzor škodljivcev, ohranjanje tal, kroženje hranil in blaženje poplav.
Danes je Svetovni dan prostoživečih vrst svetovni letni dogodek, posvečen divjim živalskim in rastlinskim vrstam ter njihovemu varovanju. Ljudje po vsem svetu smo odvisni od prostoživečih vrst in biotske raznovrstnosti, saj nam narava zagotavlja hrano, gorivo, zdravila, bivališča in oblačila. Ta dan nas spodbuja, da praznujemo lepoto narave in hkrati prepoznamo pomen varstvenega dela, ki poteka po vsem svetu.
Svetovni dan voda
Svetovni dan voda je mednarodni dan Združenih narodov, namenjen ozaveščanju o pomenu sladke vode ter opozarjanju na izzive, povezane z dostopom do varne pitne vode in ustrezne sanitarne ureditve.
Od leta 1993 ga vsako leto obeležujemo 22. marca, pobuda zanj pa sega v leto 1992, ko je v Riu de Janeiru potekala Konferenca Združenih narodov o okolju in razvoju.
Združeni narodi vsako leto izberejo osrednjo temo, ki se navezuje na aktualne izzive na področju voda, kot so zdravje, razvoj, podnebne spremembe, naravne nesreče, kultura ter naravne rešitve za varovanje vodnih virov.
Čeprav voda prekriva več kot dve tretjini Zemljine površine, je dostop do varne, čiste in kakovostne vode za številne ljudi po svetu še vedno velik izziv. Pomanjkanje varne vode vpliva na zdravje, kakovost življenja, izobraževanje, gospodarstvo in širši družbeni razvoj.
Po podatkih Združenih narodov 2,2 milijarde ljudi po svetu, kar pomeni približno vsak četrti človek, doma nima dostopa do varno upravljane pitne vode. Poleg tega 1,7 milijarde ljudi nima osnovnih vodnih storitev v zdravstveni ustanovi, ki jo uporablja.
Zaradi rasti prebivalstva, razvoja industrije, podnebnih sprememb in onesnaževanja se pritiski na vodne vire povečujejo. Zato sta odgovorno ravnanje z vodo in varovanje vodnih ekosistemov nujna za zdravje ljudi, kakovost življenja in prihodnost naslednjih generacij.
DAN NATURE 2000
Dan Nature 2000 obeležujemo vsako leto 21. maja. Namenjen je ozaveščanju o pomenu evropskega ekološkega omrežja Natura 2000, ki povezuje območja, ključna za ohranjanje ogroženih vrst in njihovih življenjskih prostorov.
Omrežje Natura 2000 temelji na dveh pomembnih zakonodajnih aktih Evropske unije: Direktivi o pticah, sprejeti leta 1979, in Direktivi o habitatih, sprejeti leta 1992. Direktiva o pticah državam članicam že več kot štiri desetletja omogoča vzpostavljanje posebnih območij varstva za ptice, Direktiva o habitatih pa določanje posebnih ohranitvenih območij za ogrožene vrste in habitatne tipe.
Pobuda za obeleževanje dneva Nature 2000 je nastala leta 2013 v okviru programa EU LIFE+ na pobudo španskega ornitološkega društva. Od takrat 21. maja, dan pred mednarodnim dnevom biotske raznovrstnosti, poudarjamo pomen posebnih varstvenih območij ter odgovornega sobivanja človeka z naravo.
V Sloveniji ima Natura 2000 pomembno vlogo, saj z njo varujemo več kot desetino vseh živalskih in rastlinskih vrst, pomembnih na ravni Evropske unije. Med njimi so številne ptice, ribe, žuželke, netopirji, dvoživke in druge vrste, vezane na raznolike življenjske prostore.
Slovenija ima 355 območij Nature 2000, ki pokrivajo dobrih 37 odstotkov ozemlja države. Ta območja vključujejo predvsem gozdove, kmetijske površine, območja nad gozdno mejo, vodne površine in tudi del pozidanih območij. S tem Natura 2000 pomembno prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti, naravnih ekosistemov in kakovosti življenjskega okolja.
Območja Nature 2000 so prisotna v skoraj vseh slovenskih občinah, in sicer v 204 od 212 občin. Na teh območjih živi približno šest odstotkov prebivalcev Slovenije oziroma okoli 128.000 ljudi. To kaže, da Natura 2000 ni ločena od vsakdanjega življenja, temveč je prostor, kjer se prepletajo narava, lokalne skupnosti, kmetijstvo, gozdarstvo, turizem in trajnostni razvoj.
Natura 2000 Day – Environment – European Commission
Svetovni dan čebel
Svetovni dan čebel je namenjen ozaveščanju o ključni vlogi čebel in drugih opraševalcev pri ohranjanju zdravja ljudi, narave in planeta. Hkrati je priložnost, da se poklonimo čebelam, njihovi nepogrešljivi vlogi pri opraševanju ter njihovemu pomenu za ekosisteme, kmetijstvo in prehransko varnost.
Obeležujemo ga vsako leto 20. maja. Pobuda za razglasitev svetovnega dneva čebel pa je prišla iz Slovenije.
Čebele imajo kot opraševalke ključno vlogo pri zagotavljanju hrane, ohranjanju biotske raznovrstnosti, trajnostnem kmetijstvu in varovanju okolja. Z opraševanjem povečujejo kmetijsko pridelavo, prispevajo k raznolikosti rastlin ter podpirajo zdrave in uravnotežene ekosisteme.
Kljub njihovemu izjemnemu pomenu, število čebel po svetu upada. Med najpomembnejšimi grožnjami so intenzivno kmetijstvo, uporaba pesticidov, izguba življenjskih prostorov, urbanizacija in podnebne spremembe. Zaradi izginjanja vrstno pestrih travnikov, dreves in drugih naravnih površin, imajo čebele vse manj hrane in primernih okolij za življenje. Podnebne spremembe dodatno vplivajo na njihov življenjski ritem, saj spreminjajo vremenske razmere in čas cvetenja rastlin.
Svetovni dan čebel nas opominja, da je varovanje čebel in drugih opraševalcev skupna odgovornost. Vladam, organizacijam, civilni družbi in posameznikom ponuja priložnost za spodbujanje ukrepov, ki prispevajo k zaščiti opraševalcev, ohranjanju njihovih habitatov, povečanju njihove številčnosti in raznolikosti ter podpori trajnostnemu razvoju čebelarstva.
Svetovni dan biotske raznovrstnosti
Svetovni dan biotske raznovrstnosti je namenjen ozaveščanju o pomenu varovanja biodiverzitete oziroma biotske pestrosti, ki zajema raznolikost življenjskih prostorov, živalskih in rastlinskih vrst, mikroorganizmov, genetsko raznolikost znotraj vrst ter pestrost ekosistemov.
Svetovni dan biotske raznovrstnosti obeležujemo vsako leto 22. maja, ko je bila leta 1992 sprejeta Konvencija o biološki raznovrstnosti.
Biotska raznovrstnost je temelj zdravega okolja in kakovostnega življenja. Od nje smo odvisni pri zagotavljanju vode, hrane, zdravil, oblačil, goriva, zavetja in energije. Kljub tehnološkemu napredku človek ostaja tesno povezan z zdravimi in odpornimi ekosistemi.
Podatki Organizacije združenih narodov opozarjajo, da je zaradi človekove dejavnosti spremenjenih že približno tri četrtine kopenskega okolja in okoli 66 odstotkov morskega okolja. Medvladna znanstveno-politična platforma o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah opozarja, da več kot milijonu živalskih in rastlinskih vrst grozi izumrtje. Zato je varovanje, spoštovanje in obnavljanje naravnega bogastva ena ključnih nalog sodobne družbe.
Pomemben korak v tej smeri je bil dosežen decembra 2022 s sprejetjem Kunminško-montrealskega globalnega okvira za biotsko raznovrstnost, ki določa cilje za zaustavitev in obrat izgube narave do leta 2050. Med drugim predvideva obnovo degradiranih ekosistemov ter zmanjšanje vpliva invazivnih tujerodnih vrst.
Slovenija ima pri varstvu biotske raznovrstnosti posebno pomembno vlogo. V Sloveniji je na manj kot 0,004 odstotkih celotne živi več kot en odstotek vseh znanih živečih vrst bitij na Zemlji in več kot dva odstotka kopenskih. Tako veliko število vrst na tako majhnem prostoru uvršča Slovenijo med naravno najbogatejša območja Evrope in celo sveta.
International Day for Biological Diversity | United Nations
22 Actions for Biodiversity | Convention on Biological Diversity
Dan parkov
Na pobudo evropskega združenja Federacije EUROPARC, ki povezuje zavarovana območja v Evropi, od leta 1999 vsako leto 24. maja obeležujemo dan evropskih parkov. Namen tega dne je ljudem približati zavarovana naravna območja ter opozoriti na pomen njihovega ohranjanja in trajnostnega upravljanja.
Datum je povezan z letom 1909, ko je bilo s prvim švedskim zakonom o ohranjanju narave ustanovljenih devet narodnih parkov. S tem je Švedska postala prva država v Evropi, ki je vzpostavila sistem narodnih parkov. Danes ta dan še posebej obeležuje več kot 100.000 zavarovanih območij v Evropi.
Narodni park je območje, ki ga država nameni ohranjanju naravnega okolja. V Sloveniji med prve oblike naravnih parkov, kot jih poznamo danes, uvrščamo Alpski varstveni park v dolini Triglavskih jezer, vzpostavljen leta 1924. Kasneje je z geografsko razširitvijo postal edini slovenski narodni park – Triglavski narodni park.
V Sloveniji imamo še štiri regijske parke in 47 krajinskih parkov.
Slovenski naravni parki ponujajo pestro in ohranjeno naravo s številnimi zanimivostmi, med katerimi so:
- najvišji klif naše obale v Krajinskem parku Strunjan,
- najvišji podzemni kanjon v Škocjanskih jamah,
- 17 presihajočih jezer v Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera in
Naravni parki Slovenije – Narodni, regijski in krajinski parki
Naravni parki prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti | GOV.SI
Mednarodna noč netopirjev
Mednarodna noč netopirjev (MNN) je dogodek, ki po svetu poteka že vse od leta 1997, pri njem pa danes sodeluje več kot 30 držav. Na mednarodni ravni dogodek koordinira organizacija Eurobats. Slovenija se je praznovanju MNN prvič pridružila leta 1999 in od takrat Slovensko društvo za preučevanje in varstvo netopirjev v sodelovanju z mnogimi drugimi organizacijami vsakoletno organizira različne osveščevalne aktivnosti. Namen MNN je izobraževanje javnosti o biologiji, pomenu in varstvu netopirjev ter njihovih habitatov preko raznolikih aktivnosti: predavanj, razstav, vodenih sprehodov s poslušanjem in opazovanjem netopirjev ipd.
Mednarodna noč netopirjev poteka vsako leto zadnji vikend v avgustu že od leta 1997.
Netopirjev je na svetu več kot 1400 vrst in so za glodavci po vrstni pestrosti najbolj pestra skupina sesalcev. So tudi edina vrsta letečih sesalcev. V Evropi živi preko 40 vrst, v Sloveniji pa trenutno 32. Netopirji imajo pomembno vlogo v vseh ekosistemih, mnogi so žužkojedi in ob prehranjevanju pojedo tudi vrste žuželk, ki so škodljivci na poljščinah ali drugih nasadih, so pomembni rastlinski opraševalci in imajo pomembno vlogo pri obnavljanju tropskih gozdov.
Netopirje najpogosteje ogroža človek s svojim poseganjem v prostor, na primer: z uničevanjem netopirskih zatočišč z obnovami stavb, preprečevanjem dostopa v stavbe z zamreženjem odprtin; z nepravilno postavitvijo rešetk na jamskih vhodih in vznemirjanjem na zatočiščih (jamski turizem); z osvetljevanjem preletalnih odprtin na zatočiščih in splošno svetlobnim onesnaževanjem; z uničevanjem in drobljenjem gozdov ali spremembami v gospodarjenju z gozdovi (odstranjevanje starih dreves z dupli, uničevanje prehranjevalnega prostora); s pretirano uporaba pesticidov na kmetijskih površinah.
Mednarodni dan geopestrosti
Mednarodni dan geopestrosti je posvečen ozaveščanju družbe o pomenu pestrosti geoloških, geomorfoloških in hidroloških oblik in procesov, s tem pa tudi ohranjanju geološke, geomorfološke in hidrološke naravne dediščine.
Geopestrost (geodiverziteta) je pestrost nežive (abiotske) narave in je temelj biotskih raznovrstnosti. Je osnova vsakega ekosistema, a ima tudi svoje vrednosti, neodvisne od biodiverzitete. Geopestrost lahko opazujemo praktično na vsakem koraku, skupaj z biodiverziteto pa predstavljata največje bogastvo našega planeta.
V Sloveniji imamo zelo visoko stopnjo geopestrosti, h kateri prispevajo raznovrstne kamnine, fosilni ostanki in minerali, kraški pojavi, različne geomorfološke oblike, med drugim gore in doline, morska obala, soteske, jezera, izviri in drugi hidrološki pojavi. Skoraj vse naštete pojave lahko opazujemo v mikro in makro razsežnosti.
Elementi, ki sestavljajo geopestrost, nudijo nam kot posameznikom in družbi kot celoti številne koristi. Trajnostno usmerjena družba mora v vseh svojih razvojnih segmentih razumeti in upoštevati zakonitosti narave in se pri rabi naravnih virov skrbno odločati. K temu pripomore razumevanje geoloških, geomorfoloških in hidroloških naravnih procesov. To je izjemno pomembno za preprečevanje nevarnosti naravnih nesreč, za razumevanje, kako se v prihodnosti lahko podnebje spremeni in za podporo pametnim odločitvam pri prostorskem načrtovanju. Geopestrost je tudi osnova za razvoj geoturizma, ki ima pomembne gospodarske koristi in krepi identiteto lokalnih in avtohtonih skupnosti.
