Svetovni dan mokrišč je letos bil posvečen njihovi osrednji vlogi pri prilagajanju na podnebne spremembe in blaženju njihovih posledic. Dobro stanje mokrišč je ključnega pomena za naravo in ljudi, njihovo ohranjanje pa je odgovornost nas vseh.

Slovenija je bogata z mokrišči, kamor spadajo močvirja, barja, poplavna območja rek, rečne mrtvice, kraška polja, mokrotni travniki, kali, mlake, soline in obalna območja. V Sloveniji so tri opredeljena kot mednarodno pomembna Ramsarska mokrišča – Škocjanske jame, Cerkniško jezero z okolico in Sečoveljske soline. Številna so vključena v omrežje Natura 2000 ali pa so opredeljena kot naravne vrednote lokalnega ali državnega pomena.

Foto: Rudi Kraševec

Foto: Rudi Kraševec

 

 

 

 

 

 

 

Poleg zagotavljanja življenjskega prostora za približno 40 odstotkov rastlinskih in živalskih vrst na svetu, so mokrišča zaradi njihovih funkcij izredno pomembna tudi za ljudi. Nudijo nam preskrbo z vodo in hrano, so pomembna za naše zdravje, predstavljajo prostor za raziskovanje in rekreacijo ter blažijo podnebne spremembe. Pomembna so tudi za uravnavanje mikroklime in blaženje ekstremnih vremenskih pojavov kot so suše in poplave. Nekatera mokrišča, kot so šotišča, mangrove in morske trave, skladiščijo štirikrat več ogljika kot tropski gozdovi. Šotišča sicer pokrivajo le približno tri odstotke površine našega planeta, vendar shranjujejo približno dvakrat več ogljika kot vsi gozdovi na svetu skupaj.

Kljub njihovemu pomenu za naravo in ljudi, mokrišča po vsem svetu hitro izginjajo – v zadnjih 50 letih smo jih izgubili kar 35 odstotkov. Trenutno jim najbolj grozijo onesnaženost, krčenje zardi izsuševanja in zasipavanja ter podnebne spremembe.

Foto: Rudi Kraševec

Foto: Rudi Kraševec

 

 

 

 

 

 

 

 

Na področju ohranjanja mokrišč deluje tudi Zavod RS za varstvo narave. Tako na nivoju načrtovanja prostora, sodelovanja pri oblikovanju kmetijskih ukrepov, izobraževanja in ozaveščanja, izvedbi terenskih akcij z neposrednim vplivom na naravo ter sodelovanja pri izvajanju projektov. Med nekaterimi zaključenimi projekti so Marja barja – Marja, ZAGON, PIVKA.KRAS.PRESIHA in projekt Natura Mura, ki je letos prejel slovensko nagrado Natura 2000 za varstvo vrst in habitatnih tipov na območjih Nature 2000. Tekom projekta so obnovili so več kilometrov rečne struge in poskrbeli za več hektarjev obsežne obnove poplavnih gozdov in mokrotnih travnikov.

Med aktualnimi projekti pa sodelujemo pri LIFE TRŠCA, LIFE OrnamentalIAS in LIFE RESTORE za MDD. Področja, ki jih naslavljajo so raznolika – od uvajanja primernih kmetijskih praks za upravljanje s trstišči, odstranjevanja invazivnih tujerodnih vrst, do mednarodnega sodelovanja za ohranjanje poplavnih gozdov v sklopu UNESCO-vega biosfernega rezervata ob rekah Mure, Drave in Donave.

Z ohranjanjem mokrišč si lahko zagotovimo bolj zdravo in varnejšo prihodnost za vse nas.