V okviru projekta KRAS-CARSO II, ki ga sofinancira Evropska Unija v okviru Programa Interreg VI-A Italija-Slovenija, je Zavod RS za varstvo narave, v sodelovanju s projektnimi partnerji, pripravil dve strokovni študiji s področja varstva in ohranjanja narave ter trajnostnega razvoja turizma v bodočem čezmejnem geoparku Kras-Carso.
Kraško površje in podzemlje sta zaradi svoje edinstvenosti in dostopnosti skozi vse leto priljubljena za turizem in rekreacijo. Na določenih območjih geoparka Kras-Carso (npr. kraške jame, zavarovana območja) to lahko povzroča pritisk na naravo. Zato je za ohranjanje naravne dediščine ključna določitev nosilne zmogljivosti – meje, do katere so dejavnosti še sprejemljive brez škode za okolje in krajino Krasa.
Prva študija z naslovom Ocena stanja varovanih delov narave in turistične rabe izpostavlja območja v geoparku, ki so najbolj obremenjena zaradi dejavnosti turističnega obiskovanja, pohodništva, kolesarjenja, plezanja, jahanja in jamarstva. Rezultati študije kažejo, da med najbolj obremenjena spadajo območja kraškega roba med Devinom in Opčinami, Lipice, Regijskega parka Škocjanske jame, Vremščice, Slavnika in doline Glinščice. Na omenjenih območjih bo verjetno v prihodnosti potrebno sprejemanje stanja in izvajanje ukrepov za zmanjšanje negativnih vplivov na naravo, na primer v obliki regulacije obiska, omejitev dostopa, dodatnega ozaveščanja in podobno. Študija podaja tudi smernice za obiskovalce geoparka in za upravljavce posameznih lokacij (znamenitosti) v geoparku.

Slika 1: Območja v geoparku, ki so najbolj obremenjena z dejavnostjo turizma in rekreacije.
Druga študija, Nosilna zmogljivost narave za izbrane geolokacije, izhaja iz ocen stanja narave in zajema izračune nosilne zmogljivosti za sedem izbranih lokacij v geoparku. Za izračune je bilo izbranih pet turističnih jam: Dimnice, Pečinka, Krompirjeva jama, Divaška jama in Briškovska jama (Grotta Gigante) ter dve zavarovani območji: Dolina Glinščice, kamor spadata Krajinski park Beka in Naravni rezervat Dolina Glinščice (Riserva naturale della Val Rosandra), ter Naravni rezervat Devinske stene (Riserva Naturale delle Falesie di Duino). Nosilna zmogljivost narave določa največje število oseb, ki so lahko prisotni na posamezni lokaciji (v jami ali na zavarovanem območju) in s tem ne povzročajo negativnih vplivov na naravo, naravno in kulturno dediščino, okolje ter krajino Krasa. Pomembno je tudi zagotavljanje kvalitetnega doživljanja narave za obiskovalce. V izračunih so upoštevane fizične omejitve lokacije (npr. dimenzije in oblika prostora ter poti, čas dostopnosti in obiska) ter različni omejitveni faktorji, npr. okolje, vreme, naravovarstveni faktor (t.i. čas za naravo), varnost (npr. erozija poti, težavnost hoje) in socialni faktor (npr. doživljanje, velikost skupin, razdalje med skupinami ipd.). Prav tako so pri izračunu upoštevane obstoječe upravljavske kapacitete lokacije, npr. infrastruktura, parkirišča, sanitarije, število usposobljenih vodnikov v jami oz. zavarovanem območju. Ključna naloga upravljavcev omenjenih lokacij je trajnostno upravljanje, ki dolgoročno preprečuje da bi obisk presegel mejo nosilne zmogljivosti. Pridobljeni podatki nosilne zmogljivosti so zato v prvi vrsti namenjeni upravljavcem teh lokacij, da jim služijo kot orodje pri upravljanju, organiziranju obiska in načrtovanju infrastrukturnih kapacitet posamezne lokacije. Ključni ukrep v primeru približevanja, doseganja ali preseganja meje nosilne zmogljivosti v turističnih jamah je omejitev obremenitev, npr. ukrepi regulacije obiska (število ogledov, velikost skupin, itd.), zmanjšanja vplivov onesnaževanja in podobno. V zavarovanih območjih je ključno spremljanje stanja narave, naravne in kulturne dediščine, ustreznosti upravljavskih kapacitet, infrastrukture za obiskovanje, pa tudi potreb in zahtev lokalnega prebivalstva. Študija nosilne zmogljivosti narave podaja tudi smernice za upravljanje in trajnostno rabo turističnih jam ter zavarovanih območij. Namenjene so jamarskim in turističnim društvom, občinam in drugim institucijam, ki lokacije upravljajo, obiskovalcem izbranih lokacij ter drugim posameznikom in institucijam, ki neposredno ali posredno vplivajo na nosilno zmogljivost teh lokacij.

Slika 2: Lokacije v geoparku, izbrane za izračun nosilne zmogljivosti
Študiji predstavljata strokovno podlago za trajnostno upravljanja čezmejnega geoparka Kras-Carso in lokacij znotraj njega. Prav tako študiji pomembno prispevata k izboljšanju trajnostnega turističnega razvoja območja in izboljšanja varstva ter ohranjanja geopestrosti in biotske raznovrstnosti Krasa.