Zaključena so obsežna obnovitvena dela na reki Muri, ki so potekala v okviru projekta LIFE RESTORE for MDD  v zimski sezoni 2025/2026. Od decembra 2025 so potekale obnovitvene aktivnosti na treh območjih ob reki Muri: obnova rečne struge v Konjišču v občini Apače, obnova stranskega rokava Benica v občini Lendava ter obnova mrtvice Gradišče v občini Tišina. Slovensko ekipo projekta poleg Zavoda za varstvo narave sestavljata še Direkcija RS za vode in Slovenski državni gozdovi. Obnova rečne struge . . .

foto: R. Kraševec Dvoživke sodijo med najbolj ogrožene živalskihe skupine. Svoje ime so dobile po dveh ekosistemih, v katerih živijo: kopno (praviloma v gozdu) in stoječih vodah. Prvi del življenja preživijo v vodi, kamor se vsako leto vračajo tudi tudi odrasle živali, saj tam poteka razmnoževanje. Oplojena jajčeca dvoživke odložijo v obliki mresta v stoječo vodo, iz njih se izležejo paglavci, ki se postopno razvijejo v mlade dvoživke in nato zaživijo na kopnem. Dvoživke so pomembni plenilci žuželk, . . .

Svetovni dan mokrišč, ki ga vsako leto obeležujemo 2. februarja, je letos v ospredje postavil povezavo med naravno in kulturno dediščino mokrišč. Človekova navezanost na vodna okolja sega globoko v preteklost, saj so se skozi tisočletja razvila številna znanja, prakse ter snovna in nesnovna dediščina, povezana z življenjem ob vodi. Danes je trajnostno upravljanje mokrišč in sobivanje ljudi z njimi ključnega pomena, saj mokrišča ohranjajo biotsko raznovrstnost, zagotavljajo življenjske vire, blažijo učinke ekstremnih vremenskih pojavov in podnebnih sprememb . . .

V sredo, 14. januarja 2026 je v Muzeju Špital potekalo srečanje partnerjev projekta deProfundis z lokalno skupnostjo in zainteresirano javnostjo. Namen srečanja je bil predstaviti dosedanje rezultate projekta ter aktivnosti, ki se bodo izvajale do njegovega zaključka, saj projekt vstopa v svojo zadnjo tretjino. Projekt je na začetku predstavila vodja projekta Mojca Bedjanič iz Zavoda RS za varstvo narave, OE Maribor, ki je vodilni partner projekta. Izpostavila je vizijo projekta, ki temeljne izjemne naravne pojave – izvire mineralne . . .

Želimo vam vse dobro v letu 2026!

Avtor naslovne fotografije: Borut Lozej Danes so projektni partnerji podpisali partnersko sodelovanje za kohezijski projekt »Zagotavljanje primerne rabe travišč in ostenij za ohranjanje izbranih habitatnih tipov in vrst na območju Nature 2000 Kras«, krajše ZA KRAS 2. Projekt, ki bo trajal štiri leta – do konca avgusta 2029 –, prinaša pomemben prispevek k ohranjanju biotske raznovrstnosti in izboljšanju stanja narave na območju Krasa. Podpis o partnerskem sodelovanju Nosilec projekta je Park Škocjanske jame, partnersko mrežo pa sestavljajo še . . .

Na četrtkovi, 11. redni Seji sveta (2.oktober) je direktor, dr. Damijan Denac iz položaja vodje območne enote Ljubljana razrešil mag. Aljo Grošelj u.d.i.k.a., skladno s svojim pooblastilom iz Statuta Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave in sicer 10. točko drugega odstavka 14. člena ter drugim odstavkom 32. člena.  Svet Zavoda RS za varstvo narave je z razrešitvijo soglašal. Za novega vodja območne enote je bil na seji na predlog direktorja imenovan Denis Žitnik, univ. dipl. inž. gozdarstva. Denis . . .

Na interaktiven način bomo predstavili Boč in obeležili 35 let od ustanovitve Krajinskega parka Boč. Več o Boču in dogodku v vabilu na povezavi.

avtor fotografije: MNVP skupna izjava Ministrstva za naravne vire in prostor, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Zavoda RS za varstvo narave:  Ljubljana, 10. september 2025 –  V Sloveniji so bila opažena gnezda orientalskega sršena (Vespa orientalis), kar je vzbudilo skrb med prebivalci. Pristojni organi so s prisotnostjo vrste v Sloveniji seznanjeni že od leta 2019. Ob zadnjih opažanjih so vzpostavili ažurno komunikacijo in bodo skupaj pripravili protokol za obvladovanje tega pojava. Orientalski sršen povzroča težave v . . .

Rak močvirski škarjar (Procambarus clarkii) je doma v Mehiki in Severni Ameriki (Louisiana) na območju Evrope, torej tudi Slovenije, pa prepoznan kot močno invazivna tujerodna vrsta raka. V Evropi je močvirski škarjar prisoten od sedemdesetih (1973) let prejšnjega stoletja, ko so ga za uporabo v ribogojstvu ilegalno prinesli v Španijo, a je rak hitro »pobegnil« v naravo . Od tod se je vrsta hitro širila po Evropi. Območja, kjer se močvirski škarjar rad naseli (Foto: T. Belej) Naseljuje . . .