Zavod RS za varstvo narave je v Mestni Knjižnici Kranj pripravil strokovni posvet, kjer so strokovnjaki iz različnih institucij in strok predstavili zakonodajne novosti, primere odstranjevanja posameznih invazivnih tujerodnih rastlin ter odlaganje le-teh, srečevanje z invazivkami v gozdarstvu, projekt LIFE OrnamentalIAS, ki se ukvarja z okrasnimi vrstami invazivk ter posamezne primere živalskih invazivnih tujerodnih vrst in kako jih omejevati.
Invazivne tujerodne vrste tudi v Sloveniji doživljajo svojo ekspanzijo. Če se je do zdaj zdelo, da so težava stroke, je vse bolj jasno, da so težava vseh, saj kažejo svoj negativen vpliv tako v naravi, gospodarstvu, kmetijstvu, turizmu in ne nazadnje tudi zdravju.
Na prvi izziv tako naletimo že pri poimenovanju. Invazivne tujerodne vrste, tujerodne vrste, invazivke, ITV (invazivne tujerodne vrste) so izrazi, ki imajo različen pomen.
Tujerodne vrste – vrste, ki se pojavljajo izven območja naravne razširjenosti. Ni nujno, da so problematične in ne vemo na kateri točki to lahko postanejo;
Invazivne tujerodne vrste – vrste, ki so ne le tujerodne, ampak na različnih ravneh kažejo negativen vpliv;
Invazivke – poenostavljen izraz za tujerodne in invazivne tujerodne vrste;
ITV – okrajšava za invazivne tujerodne vrste.
Med invazivnimi tujerodnimi vrstami najdemo tiste, ki so na seznamu vrst, ki zadevajo Evropsko unijo in smo jih na nivoju države dolžni odstranjevati in tiste, ki sicer so invazivne tujerodne vrste, a jih na omenjenem seznamu ni. Nova, slovenska zakonodaja pa nam omogoča, da se poleg evropskega seznama pripravi še nacionalni seznam, kamor dodamo še tiste vrste, ki imajo v našem prostoru bistven vpliv in jih bomo prav tako morali odstranjevati.
Ana Dolenc o projektu LIFE OrnamentalIAS (levo) in izr. prof dr. Nina Šajna (FN UM) o popisu brazilskega rmanca.
Dotaknili smo se metod obvladovanja in odstranjevanja invazivnih tujerodnih rastlin. Med njih spadajo košnja, paša, puljenje, izkopavanje, ruvanje, obročkanje in zatiranje z elektriko. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da so vse metode ob naslavljanju večjih sestojev rastlin zamudne, dolgotrajne in drage. Zato je tako zelo pomembno, da se odstranjevanja invazivnih tujerodnih rastlin lotevamo čim prej, saj so vložki in napori ob začetnem pojavljanju neprimerljivi s škodo, ki jo predstavljajo razraščene invazivne tujerodne rastline. Posebej težavno je odstranjevati vodne invazivne tujerodne rastline, kar smo si pogledali na primeru brazilskega rmanca.
Predstavljen pa je bil tudi projekt OrnamentalIAS, ki naslavlja okrasne tujerodne rastline. Teh je v Sloveniji kar dve tretjini in prenekatera od njih postane ubežnica z vrtov. Kupci so seveda omejeni z izbiro na trgu, zato je zelo pomembno, kaj jim trgovci ponudijo.
Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani so se lotili ugotavljanja kam z odlaganjem invazivnih tujerodnih rastlin in z različnimi metodami poskusov prišli do ugotovitve, da je dele rastlin, ki se ne morejo množiti ali ukoreniniti povsem varno odlagati v domače komposte, medtem ko je rastline, ki že imajo semena ali pa se vegetativno razmnožujejo varno odstraniti med organske odpadke iz gospodinjstev ali na zeleni odrez, od koder gredo v industrijsko kompostiranje. Slednje namreč omogoča, da temperatura za več dni preseže 55 C0 , s čimer postanejo prej omenjena semena in deli, ki se lahko razmnožujejo vegetativno, neaktivni in razmnoževanje ni več mogoče. Nevarnosti širjenja tako ni več.
V drugem delu strokovnega posveta smo se dotaknili invazivnih tujerodnih živalskih vrst. Te so precej bolj zahtevne, saj se premikajo, prav tako pa je za javnost odstranjevanje nekaterih živalskih vrst, ki jim ne povzročajo neposredne škode, lahko precej problematično, za stroko pa oteženo.
Marija Kolšek (ZGS) o Varstvu pred ITR v okviru gospodarjenja z gozdovi (levo) in Andrej Štembergar Zupan (ZRSVN) o močvirskemu škarjarju.
Predstavili smo primer raka močvirskega škarjarja, ki se je namnožil na počivališču Lopata in se kljub odstranjevanju širi v bližnje potoke.
Predstavili smo tudi pojavljanje in odstranjevanje orientalskega sršena in pripravljenost na prihod azijskega sršena.
Simon Golob iz Čebelarske zveze Slovenije o problematiki invazivnih tujerodnih sršenov.
Zaključili smo s ptico sveti ibis, ki je v starem Egiptu veljala za sveto, danes pa smo v Sloveniji pred izzivom, ali ptico odstranimo ali vsaj omejimo, da ne bo začela gnezditi in s tem predstavljati velik izziv za naše, domorodne vrste.
S strokovnjaki smo na posvetu odprli pomembno temo invazivnih tujerodnih vrst. Poudarili smo, da moramo biti hitri in učinkoviti, da pa pri tem ni pomembna le stroka, ampak tudi komunikacija – tako s strokovno javnostjo, kot javnostjo nasploh. K odstranjevanju invazivnih tujerodnih vrst moramo biti vključeni vsi, saj se invazivke že dotikajo naših vsakdanjih življenj na vseh področjih. Pomislimo samo na tigraste komarje, španske lazarje, orientalske sršene ali orjaške dežene ali ambrozijo. V javnosti te vrste velja »iztrebiti«, ker so za človeka nevarne ali nam povzročajo škodo. V širši sliki pa se soočamo z dejstvom, da različne invazivne tujerodne vrste predstavljajo človeku in tudi naravi številne nevarnosti, ki so navzoče že v tem trenutku, ali pa so še malenkost bolj oddaljene. Zavedamo se, da bomo v Sloveniji težko dosegli naklonjenost odstranjevanju ali celo ne-prodajanju nekaterih vrst. Enotni pa smo si, da moramo pri svojem delu vztrajati in smo temu zavezani ne le zakonodajno ampak tudi finančno, zdravstveno, gospodarsko, kmetijsko in nenazadnje moralno.
Predstavitve si lahko ogledate spodaj:
- Zakonodajne novosti na področju invazivnih tujerodnih vrst
- Metode obvladovanja invazivnih tujerodnih rastlin
- Popis brazilskega rmanca (Myriophyllum aquaticum) v potoku Črnec in odstranjevanje brazilskega rmanca
- Projekt LIFE OrnamentalIAS
- Varni načini odstranjevanja in odlaganja invazivnih tujerodnih rastlin
- Varstvo pred invazivnimi tujerodnimi vrstami rastlin v okviru gospodarjenja z gozdovi
- Močvirski škarjar (Procambarus clarkii)
- Problematika invazivnih tujerodnih sršenov v Sloveniji in Evropi
- Sveti ibis (Threskiornis aethiopicus) – problematika in status vrste v Sloveniji
