V petek, 4. aprila 2025 je v Ljubljani potekalo 27. posvetovanje slovenskih geologov v organizaciji Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in Slovenskega geološkega društva. Na posvetovanju slovenski strokovnjaki s področja geologije in sorodnih znanosti s kratkimi predavanji in posterji predstavljajo svoje aktualne raziskave. Na dogodku je ZRSVN sodeloval s predavanjem in predstavitvami posterjev. Fotografija: NTF, oddelek za geologijo V sklopu predavanj je mag. Mojca Bedjanič sodelovala s predavanjem in posterjem. V okviru projekta deProfundis (Interreg SI-AT) . . .

Zavod RS za varstvo narave je s prispevkom Biodiverziteta in krajina v Alpah in sodelovanjem direktorja mag. Tea Hrvoja Oršaniča sodeloval na mednarodni konferenci  z naslovom Upravljanje s kulturno krajino alpskega sveta. Konferenco je organizirala Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije v okviru projekta LIFE-varna paša. Konferenca je bila posvečena trajnostnemu upravljanju kulturne krajine v alpskem svetu, stičišču različnih interesov – zagotavljanju pogojev za kmetovanje v gorskem svetu, vključno s pašništvom, ohranjanje narave s posebnim poudarkom na sobivanju z velikimi . . .

Briškovska jama (Grotta Gigante), Briščiki, 17.3.2025 V sklopu projekta KRAS-CARSO II, ki ga sofinancira Evropska Unija v okviru Programa Interreg VI-A Italija-Slovenija, je v ponedeljek 17.3.2025 v Briškovski jami (Grotta Gigante) v Briščikih potekala delavnica za upravljavce turističnih jam na temo lampenflore v jamah. Dogodek je organiziral Zavod RS za varstvo narave v sodelovanju s projektnimi partnerji Inštitutom za raziskovanje Krasa ZRC SAZU, Parkom Škocjanske jame, Deželo Furlanijo Julijsko-Krajino, z vodilnim partnerjem ORA ter z gostiteljem lokacije delavnice, . . .

22. marca obeležujemo Svetovni dan voda, ki z letošnjo temo:  »Ohranimo ledenike« izpostavlja pomembno vlogo ledenikov na stanje voda. Ledeniki se na svetovnem nivoju topijo hitreje kot kdaj koli prej. To pomeni, da se je zamrznjen del sveta vede povsem drugače kot se je in da je vodni cikel postal povsem nepredvidljiv. Topljenje ledenikov pa povzroča resne posledice za naravo pa tudi življenje ljudi in vse dejavnosti povezane z vodo. Umik ledenikov prinaša katastrofalne posledice – za milijarde . . .

Zavod RS za varstvo narave je vodilni partner projekta Kmetovanje za ohranjanje vrstno pestrih travišč s prenosom znanja na kmeta, krajše – EIP suha travišča, katerega cilj je je ohranjanje vse bolj redkih vrstno pestrih travišč. V sodelovanju s projektnimi partnerji ter Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo v projektu razvili prvi rezultatsko usmerjen Kmetijsko-okoljsko-podnebni ukrep (KOPOP) kmetijske politike v Sloveniji, z imenom BK.15 Ohranjanje suhih travišč. Projekt EIP suha travišča je sofinanciran iz Programa razvoja podeželja . . .

Prejšnji teden smo na Zavodu RS za varstvo narave popisali velikonočnice na Boletini, kjer se nahaja največje, od vsega štirih rastišč v Sloveniji. Velikonočnica je stepska rastlina, ki uspeva le na specifičnih suhih traviščih. Foto: Veronika Hohnec Prepoznavna je po svojih vijoličastih cvetovih, ki so na zunanji strani dlakavi in se razvijejo pred listi. Čeprav je svoje ime dobila po času cvetenja okrog velike noči, je tudi malo muhasta in je njeno cvetenje odvisno od vsakoletnih vremenskih razmer . . .

Bele štorklje se spomladi vračajo v Slovenijo, kjer jim Zavod RS za varstvo narave s partnerji zagotavlja varna gnezda. V Vučji vasi smo letos postavili nov drog in podstavek za ohranitev uspešnega gnezdenja. Ta akcija je del širšega prizadevanja za varstvo štorkelj, ki vključuje obnovo in postavljanje gnezd na različnih lokacijah po Sloveniji. Marca se bele štorklje vračajo iz prezimovanja v Afriki v Slovenijo, kjer gnezdijo. Zavod RS za varstvo narave že vrsto let skrbi za njihovo dobrobit, . . .

Prihaja pomlad in narava se počasi prebuja. Prvi pomladne rastline že pogledujejo novi sezoni naproti, med živalmi, ki so prezimovale pa so ene od prvih, ki odhajajo na svojo ženitno pot – žabe oz. dvoživke. Te so v Slovenskem merilu izjemno ogrožene a jih še vedno v svoji ženitni poti, prečka vse bolj prometne poti. Te postanejo nevarne za njihova življenja pa tudi za naša, potencialno povožene dvoživke na cestišču pomenijo spolzko cestišče. Začenjajo se selitve dvoživk iz . . .