Tema letošnjega dneva geopestrosti je »Ohranimo preteklost – podprimo prihodnost«. Letošnja tema naslavlja zelo široko javnost, med strokami pa še posebej izobraževalne in raziskovalne inštitucije. Bolj kot bomo spoznavali in razumeli najrazličnejše elemente geopestrosti, lažje in pametneje bomo lahko načrtovali prihodnost. Raznovrstni elementi geopestrosti se odražajo v vsakdanjem življenju ljudi in so nujni za obstoj vsake družbe, zato ima geopestrost zelo pomembno vlogo pri načrtovanju prihodnosti in razvoja na vseh nivojih. V geopestrosti je zapisana in ohranjena preteklost [Preberi več ...]

Dne 19. septembra je Zavod RS za varstvo narave na območni enoti Piran v okviru naravovarstvene akcije zamenjal dve obrabljeni informativni tabli z novima, sodobno zasnovanima tablama. Novi tabli sta postavljeni na območju naravne vrednote Dragonje, ki slovi po svoji izjemni geomorfološki in ekološki pomembnosti in je edina pretežno naravno ohranjena reka v Slovenski Istri. Tabli poudarjata ključne geomorfološke značilnosti doline Dragonje, kot so njeni meandri ter erozijski procesi, ki oblikujejo unikatno krajinsko podobo. Poleg geomorfoloških posebnosti, tabli [Preberi več ...]

Azijskega sršena zaenkrat v Sloveniji še nismo opazili, vendar zaradi njegovega uspešnega širjenja po Evropi obstaja velika verjetnost, da se bo kmalu pojavil tudi pri nas. Jeseni, ko drevesa izgubljajo listje, obstaja večja verjetnost opažanj gnezd azijskega sršena, ki so skrita visoko v drevesnih krošnjah. Azijski sršen je invazivna tujerodna vrsta, ki predstavlja resno grožnjo naravi in ljudem.  Pozivamo javnost k javljanju morebitnih opažanj preko aplikacije Invazivke.si ali Zavodu RS za varstvo narave na naslov invazivke@zrsvn.si. Priložena naj [Preberi več ...]

Zavod RS za varstvo narave v sodelovanju s Slovenskim društvom za proučevanje opazovanje in varstvo netopirjev obeležuje Mednarodno noč netopirjev, ki na mednarodni ravni poteka pod okriljem organizacije Eurobats od leta 1997 in združuje več kot 30 držav po vsem svetu. Netopirji so med bolj ogroženimi živalskimi skupinami. Izguba habitata, uničevanje njihovih kotišč in prezimovališč ter svetlobno onesnaževanje so vzroki upadanja populacij netopirjev. Pogosto prav človeška nevednost, vraževerje in predsodki o netopirjih privedejo do uničenja njihovih zatočišč. Namen [Preberi več ...]

V letošnjih neurjih je bilo poškodovano gnezdo para z mladiči belih štorkelj v Žičah. Zaradi pozornih in skrbnih krajanov, ki so pravočasno obvestili Zavod RS za varstvo narave, smo lahko hitro izvedli pomembno naravovarstveno sanacijo. Gnezdo bele štorklje je utrpelo take poškodbe, da se je v veliki meri prevrnilo čez rob starega podstavka. Na srečo štorkelj pa se je to zgodilo dovolj pozno v poletju, da so mladiči že lahko poleteli z gnezda. Zavod RS za varstvo narave [Preberi več ...]

Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib je krajinski park v osrčju Ljubljane. Delovanje in s tem tudi dogodke za katere Zavod RS za varstvo narave izdaja predhodna soglasja, ureja Odlok o krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib (KP TRSH), izdan leta 2015. Sama Mestna občina Ljubljana pa je izdala tudi Priporočilo za organizacijo dogodkov po načelih trajnostnega razvoja - ne le za dogodke v KP TRSH. V zvezi s prireditvijo "Pridi nocoj v Tivoli" je Zavod RS za [Preberi več ...]

V četrtek, 11.7.2024, Zavod RS za varstvo narave je že četrto leto zapored izvedel akcijo odstranjevanja invazivne tujerodne vrste barvilnice (Phytolacca americana) na območju ribnika Petelinjek. S pomočjo študentov smo rastline odstranjevali z ročnim puljenjem, pri čemer smo si pomagali z rovnicami in manjšimi lopatami, da smo lahko izruvali korenine. Pri odstranjevanju je poskrbljeno, da so bile rastline ustrezno obravnavane in so prepuščene naravnemu razkroju. Posebna pozornost je namenjena koreninam, ki smo jih dvignili od tal, da bi [Preberi več ...]

V sodelovanju z Mestno občino Ljubljana smo uspešno izvedli interpretacijo lipe pri gostilni Pod lipo v Ljubljani, ki je prepoznana kot naravna vrednota in ima status zavarovanega območja. Lipa, simbol slovenstva in eden najpomembnejših elementov naše naravne dediščine, ima v našem okolju dolgo in bogato zgodovino. Namestili smo označevalne in interpretacijske tablice s podrobnimi informacijami o zgodovini in pomenu tega drevesa. Lipa pri gostilni Pod lipo ni le veličasten primer narave star 400 let, ampak tudi prostor druženja [Preberi več ...]

Kozlički so večja družina hroščev, katere hitro opazimo zaradi zelo dolgih tipalnic, ki običajno presegajo dolžino njihovega telesa. Za kozličke je značilno, da so nastavki tipalk nameščeni na nizkih izboklinah na glavi, kar jih ločuje od drugih hroščev z dolgimi tipalnicami, ki teh izboklin nimajo. Med seboj se zelo razlikujejo po velikosti, obliki, in obarvanosti. Alpski kozliček (Rosalia alpina) je ena od treh vrst kozličkov (poleg bukovega in hrastovega), ki so kazalniki dobre ohranjenosti avtohtonih listnatih gozdov in [Preberi več ...]