Zavod RS za varstvo narave je organiziral srečanje deležnikov pri umeščanju umetnih podvodnih struktur in grebenov v slovensko morje v povezavi z biotsko raznovrstnostjo. Srečanje smo organizirali zaradi trenutno aktualne teme in vzpostavitve dialoga z vsemi zainteresiranimi stranmi. Povabili smo Ministrstva za naravne vire in prostor, zastopnike Direkcije RS za vode, Zavoda za ribištvo, strokovnjake z Morske biološke postaje, ribogojce in društva, ki si želijo umestitve tovrstnih struktur. Zaključek srečanja je bil, da umeščanje tovrstnih struktur ni namenjeno povečavanju [Preberi več ...]

Ob svetovnem dnevu mokrišč osvetljujemo tudi pomen malih mokrišč, ki jih imamo pogosto blizu svojih domov, a jim ne posvečamo pozornosti. To so mokrotni travniki, povirja, mlake, mala barja, kali.... Na račun obdelave zemlje, gradnje ali preprosto bivanja brez mrčesa so ta še posebej izpostavljena uničevanju, čeprav imajo enako pomembno funkcijo kot velike obrečne pokrajine, morske obale ali barja. Z namenom obnove malih mokrišč in ozaveščanja v alpskem prostoru smo lani jeseni začeli z izvedbo projekta I-SWAMP: Povezovanje [Preberi več ...]

Svetovni dan mokrišč, ki ga vsako leto obeležujemo 2. februarja, letos poteka pod sloganom: Čas je za obnovo mokrišč! Zakaj? Zdrava mokrišča so nepogrešljiva za preživetje ljudi in zdrav planet! Med mokrišča štejemo območja, ki so stalno ali občasno ovodenela, v svoji okolici jih najpogosteje poznamo kot močvirja, nizka barja, šotišča, soline, poplavne mokrotne travnike, poplavne gozdove, slane lagune, poplavne ravnice rek, mlake in podobno. So naravnega ali umetnega nastanka, s stoječo ali tekočo vodo, ki je sladka, [Preberi več ...]

Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib je naravovarstveno pomembno območje, katerega večji del pokriva gozd. Po Zakonu o ohranjanju narave je krajinski park »območje s poudarjenim kakovostnim in dolgotrajnim prepletom človeka z naravo, ki ima veliko ekološko, biotsko ali krajinsko vrednost.« Akt o ustanovitvi krajinskega parka je sprejela Mestna občina Ljubljana z namenom »ohranjanja in izboljševanja ekoloških razmer, ohranjanja in izboljševanja stanja zelenih površin za obiskovanje in doživljanje narave, ozaveščanja o pomenu ohranjanja narave in o krajinskem [Preberi več ...]

Spoštovani, v letu, ki se poslavlja, je Zavod RS za varstvo narave beležil dvajset let svojega samostojnega delovanja. Vsem, ki v službenem času na kakršen koli način skrbite za ohranjanje slovenske narave, vsem, ki to počnete kot prostovoljci, vsem, ki vam je mar, da bo naša narava prenesla breme našega načina življenja, se iskreno zahvaljujemo in vas spodbujamo, da to počnete tudi v bodoče. Želimo vam prijetno, vzpodbudno, zdravo in uspešno leto 2023!

V projektu Natura Mura smo omočili nov rokav reke Mure pri Sladkem Vrhu. Rokav predstavlja največjega med šestimi rokavi reke Mure, ki jih obnavljamo v sklopu projekta. Dolg je približno petsto in širok deset metrov in pri povprečnem pretoku Mure po njem teče deset kubičnih metrov vode na sekundo. Za izkop rokava smo izkopali 20.000 kubičnih metrov materiala, ki je bil premeščen v strugo Mure. V območju rokava je bila renaturirana tudi brežina Mure in je sedaj nastali [Preberi več ...]

Zavod RS za varstvo narave kot samostojen zavod deluje 20 let. Ob tej priložnosti smo k besedi povabili sedanjega ministra za okolje in prostor Uroša Brežana, ministra za okolje in prostor v času nastanka Zavoda RS za varstvo narave dr. Janeza Kopača in prof. dr. Pavla Gantarja, ter takratnega podsekretarja za naravo, Mladena Berginca. Povabili smo tudi dolgoletnega direktorja zavoda dr. Darija Krajčiča, ki se je zaradi drugih obveznosti opravičil. O delovanju in poslanstvu zavoda je govoril sedanji [Preberi več ...]

foto: Uroš Grabner Geopark Karavanke, ki povezuje 14 občin s Slovenske in Avstrijske strani, je na gorski postaji na Peci odprl nov center za obiskovalce Geoparka Karavanke Geo Dom. Zavod RS za varstvo narave kot strokovni organi od začetka vzpostavitve geoparka tvorno sodeluje s strokovnimi in projektnimi vsebinami. Geo Dom interaktivno predstavlja naravne in geološke posebnosti Geoparka, posebno mesto na razstavi pa je našla tudi Angela Piskernik - prva naravovarstvenica, ki je bila sicer rojena v Avstriji, a [Preberi več ...]

Foto: Gregor Žiberna Divaško jamo je leta 1884 odkril domačin Gregor Žiberna. Zaradi izjemnega kapniškega bogastva in relativno lahkega dostopa je po odkritju privabljala številne obiskovalce. Posledica tega je bilo urejanje in gradnja poti po jami, vendar na žalost ne vedno na način, ki je za kraško občutljivo podzemlje primeren. Za ogledovanje jame je veliko oviro predstavljala jamska ilovica, zato so poti nasipali z različnimi materiali. V prvi polovici 20. stoletja so na poti nasuli preko sto kubičnih [Preberi več ...]