Foto: Gregor Žiberna Divaško jamo je leta 1884 odkril domačin Gregor Žiberna. Zaradi izjemnega kapniškega bogastva in relativno lahkega dostopa je po odkritju privabljala številne obiskovalce. Posledica tega je bilo urejanje in gradnja poti po jami, vendar na žalost ne vedno na način, ki je za kraško občutljivo podzemlje primeren. Za ogledovanje jame je veliko oviro predstavljala jamska ilovica, zato so poti nasipali z različnimi materiali. V prvi polovici 20. stoletja so na poti nasuli preko sto kubičnih . . .

V novembru poteka 30 ENCA (združenje direktorjev nacionalnih agencij/zavodov s področja varstva narave) Tudi letos se konference udeležuje direktor zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN), mag. Teo Hrvoje Oršanič. Konferenca ima ZRSVN velik pomen, saj se zavodi/agencije s področja varstva narave na območju Evropske skupnosti srečujejo s podobnimi izzivi. Tako sta letos prioritetni dve temi: -  "REPowerEU" oz. iskanje rešitev in možnosti za pridobivanje energije iz obnovljivih virov na naravovarstveno nespornih površinah, kjer je prav ZRSVN pripravil prispevek . . .

Predstavnik Zavoda RS za varstvo narave sodeluje na 19. konferenci pogodbenic konvencije CITES, v Panami. Slovenija se kot članica Evropske skupnosti, zavzema za boljše varstvo rastlinskih in živalskih vrst, ki so ogrožene zaradi mednarodne trgovine z njimi, še posebno tistih, ki se uvažajo tudi v Evropsko skupnost. Letos so med pomembnejšimi temami nosorogi, morski psi, želve (tako morske kot sladkovodne), kuščarji in ponovna slonovina. Konferenco je mogoče spremljati tudi preko družbenih medijev.      

 Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN), območna enota Celje je za nagrado Natura 2000 v kategoriji »sodelovanje« prijavila »Sodelovanje pri upravljanju nahajališča rumenega sleča na Vrhku«. Prijava je obrodila sadove in območju in sodelovanju pri upravljanju rumenega sleča prinesla nagrado. Na Vrhku je eno od treh največjih nahajališč rumenega sleča v Sloveniji. Leta 2004, ob določitvi Natura 2000 območja, je bila populacija na bolj osončenih delih vitalna z nekaj metrov visokimi in široko razraslimi grmi z najdebelejšimi vejami, . . .

Zavod RS za varstvo narave skupaj z razvojno agencijo Sora 15. novembra organizira posvet z naslovom invazivne tujerodne vrste na Gorenjskem (vabilo). S posvetom bomo osvetlili problematiko invazivnih tujerodnih vrst v Sloveniji s strokovnega in zakonodajnega vidika. Na posvetu bodo sodelovali strokovnjaki iz Zavoda RS za varstvo narave in Ministrstva za okolje in prostor, predstavili tudi primere dobrih praks obvladovanja invazivnih tujerodnih vrst in svoje izkušnje delili s strokovnjaki z Ljudske univerze Škofja Loka, Triglavskega narodnega parka, Gozdarskega . . .

Vir slike Pavlovnijaje izvorno doma na Kitajskem, k nam smo jo vnesli kot hitro rastočo in odporno okrasno rastlino. Kmalu se je njena prilagodljivost izkazala za problematično - rastlina se je začela neobvladljivo širiti, njeno omejevanje pa se je izkazalo za zelo zahtevno. Pavlovnija je listopadno drevo z velikimi, nasprotno razvrščenimi, dolgopecljatimi listi srčasto jajčaste oblike. Starejši listi so navadno enostavni in celorobi, dlakavi, mladi pa največkrat grobo nazobčani in pogosto trikrpi. Cveti še pred olistanjem. Cvetovi so . . .

Mednarodna noč netopirjev je dogodek pod pokroviteljstvom organizacije EUROBATS, ki ga ob koncu avgusta in v septembru organizirajo različne naravovarstvene organizacije v več kot 30 državah po svetu. Namen netopirsko obarvanih dogodkov je širšo javnost seznaniti in izobraževati o netopirjih, njihovih navadah in življenjskem prostoru, vlogi v ekosistemu ter nenazadnje skupaj pokazati nesmisle v starih vražah in predsodkih o netopirjih. Zaradi slednjih so te koristne nočne živali s strani človeka še vedno prevečkrat prezirane in preganjane. Eden izmed . . .

Projekt zaDravo izvaja ukrepe za izboljšanje stanja Dravskega rečnega in obrečnega ekosistema in kakovost ekosistemskih storitev, ki jih to območje zagotavlja prebivalcem in obiskovalcem. Trenutno v projektu potekajo številne aktivnosti, med katerimi partner v projektu, Direkcija Republike Slovenije za vodo (DRSV), na različnih lokacijah izvaja obnovo stranskih rokavov, mrtvic ter rečnih zatokov, oblikuje mreže novih vodnih habitatov, odstranjuje zarasti in mulj na prodiščih ter vzpostavlja prehodnost med Dravo in pritoki. Te ukrepe bomo novinarjem na terenu predstavili . . .

Navadna barvilnica (Phytolacca americana) in njena nekoliko manjša sorodnica krhljasta barvilnica (Phytolacca acinosa) sta močno invazivni vrsti, ki se v zadnjih letih hitro širijo po Sloveniji. Obe rastlini sta zelo strupeni trajnici, ki se pojavljata predvsem v gozdovih in na gozdnih robovih. Pogosti sta tako na izkrčenih habitatih kot na območjih po požarih. Zaradi hitre rasti lahko povsem onemogočita pomlajevanje gozdov in s tem povzročata veliko gospodarsko škodo, zaradi izrinjanja domorodnih vrst pa tudi ekološko škodo. Obe vrsti . . .

Veliki pajesen je lahko prepoznati. Ima značilen vonj po »smokiju«. Listi so pernati, več decimetrov dolgi, pri dnu imajo žlezne zobce. Mladi listi so na konceh pogosto rdečkasti. Ločimo ženske in moške rastline. Na ženskih se poleti razvijejo podolgovati krilati oreški s semenom v sredini. Semena postopno odpadajo in se z vetrom raznašajo vse do naslednje pomladi. Na posamezni rastlini se vsako leto lahko razvije tudi več kot 300.000 semen. Mlade rastline zrastejo hitro, tudi po dva metra na . . .