Zavod RS za varstvo narave je partner projekta LIFE Lynx. V tem tednu (19.aprila) so partnerji z lovci Lovske družine Nomenj Gorjuše izpustili risa Lukaša v gorenjske gozdove. Lukaš prihaja iz Slovaške, pripeljan je bil pred nekaj tedni, da se je lahko privajal na novo okolje v Sloveniji. Lukaš pomaga uresničevati glavni cilj projekta - ohranitev populacije risa v Sloveniji. Na gorenjskem so bili v sklopu projekta LIFE Lynx do sedaj naseljene tri samice (Aida, Lenka in Julia) . . .

Foto: Ana Tratnik V preteklem letu so bili v projektu PoLJUBA zaključeni še zadnji postopki odkupov kmetijskih zemljišč - tokrat za obnovo travnikov s prevladujočo rastlino modro stožko ter travnikov za metulja strašničinega mravljiščarja. Ustrezno upravljanje zemljišč je nujen za izboljšanje stanja najbolj ogroženih vrst ter njihovih habitatov. Največ aktivnosti je bilo namenjenih izboljšanju stanja mokrotnih travnikov na skupno 146 ha zemljišč, pri čemer so ukrepi obsegali predvsem prilagojeno košnjo in mulčenje travnikov ter odstranjevanje invazivnih tujerodnih rastlin. . . .

V soboto 15. aprila smo v okviru Dne za morje obeležili SPAMI dan na terenu. V letošnjem letu smo za pripravo vsebin za peti Dan za morje združili moči Zavod RS za varstvo narave, območna enota Piran, Morigenos – slovensko društvo za morske sesalce ter Javni zavod Krajinski park Strunjan. V času dogodka so obiskovalci med 10. in 15. uro, raziskali krožno učno pot po Krajinskem parku Strunjan in obiskali štiri interaktivne postaje, na katerih so predstavniki društva . . .

Na muzejskem večeru 4. aprila letos, v gradu Kroberk, bo sodelavec Zavoda RS za varstvo narave predstavil prizadevanja s področja varstva narave skozi besedo in sliko na območju novogoriške območne enote. Več v priloženem vabilu.  

Breguljke gnezdijo v strmih peščenih stenah, ki nastanejo z bočno erozijo reke. Zaradi močno spremenjene rečne dinamike na reki Muri najdemo manjše kolonije breguljk le na nekaj mestih. Tako bomo na prostovoljni akciji Zavoda RS za varstvo narave v sklopu projekta Natura Mura v sodelovanju z Pomursko sekcijo DOPPS tudi letos pripravili gnezditveno steno za te zanimive gnezdilke v Biosfernem območju Mura.....več v vabilu

Voda je del našega vsakdanjika in predstavlja eno od potreb vseh živih organizmov na zemlji. Za številne vrste je voda njihovo neposredno življenjsko okolje. Svetovni okolijski dan nas opominja, da s to naravno dobrino ravnamo preudarno. Letošnji moto «pospeševanje sprememb« nas nagovarja k reševanju krize z vodo – vse, ki lahko kot posamezniki, v okviru družine ali v skupnosti, kjer se gibamo (šola, služba, prostočasne aktivnosti…) naredimo spremembe pri porabi in ravnanju z vodo. V času, od 22. . . .

Zavod RS za varstvo narave je organiziral srečanje deležnikov pri umeščanju umetnih podvodnih struktur in grebenov v slovensko morje v povezavi z biotsko raznovrstnostjo. Srečanje smo organizirali zaradi trenutno aktualne teme in vzpostavitve dialoga z vsemi zainteresiranimi stranmi. Povabili smo Ministrstva za naravne vire in prostor, zastopnike Direkcije RS za vode, Zavoda za ribištvo, strokovnjake z Morske biološke postaje, ribogojce in društva, ki si želijo umestitve tovrstnih struktur. Zaključek srečanja je bil, da umeščanje tovrstnih struktur ni namenjeno povečavanju . . .

Ob svetovnem dnevu mokrišč osvetljujemo tudi pomen malih mokrišč, ki jih imamo pogosto blizu svojih domov, a jim ne posvečamo pozornosti. To so mokrotni travniki, povirja, mlake, mala barja, kali.... Na račun obdelave zemlje, gradnje ali preprosto bivanja brez mrčesa so ta še posebej izpostavljena uničevanju, čeprav imajo enako pomembno funkcijo kot velike obrečne pokrajine, morske obale ali barja. Z namenom obnove malih mokrišč in ozaveščanja v alpskem prostoru smo lani jeseni začeli z izvedbo projekta I-SWAMP: Povezovanje . . .

Svetovni dan mokrišč, ki ga vsako leto obeležujemo 2. februarja, letos poteka pod sloganom: Čas je za obnovo mokrišč! Zakaj? Zdrava mokrišča so nepogrešljiva za preživetje ljudi in zdrav planet! Med mokrišča štejemo območja, ki so stalno ali občasno ovodenela, v svoji okolici jih najpogosteje poznamo kot močvirja, nizka barja, šotišča, soline, poplavne mokrotne travnike, poplavne gozdove, slane lagune, poplavne ravnice rek, mlake in podobno. So naravnega ali umetnega nastanka, s stoječo ali tekočo vodo, ki je sladka, . . .