Projekt NATURA MURA Zavod RS za varstvo narave je v sodelovanju z Ministrstvom RS za okolje in prostor ter s projektnimi partnerji Direkcijo RS za vode, Zavodom za gozdove Slovenije, Slovenskimi državnimi gozdovi, Občino Velika Polana in Razvojnim centrom Murska Sobota, marca 2020 začel z izvajanjem projekta Natura Mura, ki bo trajal do decembra 2023. Projekt v vrednosti 4,6 milijona EUR je financiran iz programa za izvajanje Evropske kohezijske politike 2014-2020 iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in . . .

V Sloveniji se srečujemo z vse več invazivnimi tujerodnimi vrstami. Številne med njimi povzročajo kmetijsko ali gospodarsko škodo, spet druge so nevarne za zdravje ljudi. Prav vse invazivke pa negativno vplivajo na našo biotsko raznovrstnost, saj izrinjajo naše domorodne vrste in spreminjajo značilnosti ekosistemov. Raznozobi grint povzroča tako ekonomsko kot ekološko škodo: spreminja lastnosti pašnika in kvaliteto mrve, saj je strupen in predstavlja nevarnost za zdravje ljudi in živali. Raznozobi grint izvira iz Južne Afrike, v Slovenijo je . . .

Europe 101 je brezplačen spletni program  za mlade od 18 - 25 let iz območja Evrope. Gre za usposabljanje mladih vodij s področja naravovarstva s pomočjo novega modela vodenja, ki so ga razvili prav mladi iz celotne Evrope s področja okolja, glasbe, gospodarstva, športa, znanosti in šolstva. Program izobraževanja vsebuje 1-2 urna spletna delavnična izobraževanja, kjer imajo mladi priložnost osvojiti znanja, ki jim jih posredujejo njihovi starejši kolegi. V maju se je programa udeležilo 200 mladih iz 23 . . .

V soboto, 18. junija 2022, bo med 9. in 12. uro potekala akcija  z naslovom "Očistimo Kranj invazivk". Zavod RS za varstvo narave in mestna občina Kranj vabita prostovoljce, da na občinskih zemljiščih pomagajo odstranjevati invazivne tujerodne rastline (ITV). Prijave potekajo preko spleta. »Z akcijo bomo pomagali naravnemu okolju, k ohranjanju avtohtonih rastlinskih vrst. Pri tem potrebujemo vašo pomoč, saj bomo samo s skupnim delom učinkoviti. Z invazivkami bi se bilo treba konkretneje ukvarjati že v preteklosti, tako . . .

Invazivne tujerodne vrste poleg klimatskih sprememb, urbanizacije in onesnaževanja, predstavljajo največjo grožnjo biotski raznovrstnosti. V maju obeležujemo številne okolijske dni, povezane z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, zato smo skupaj s Turistični društvom Ponikva pri Žalcu za zainteresirane pripravili predavanje z delavnico o invazivnih tujerodnih rastlinah. Invazivne tujerodne vrste (ITV) so dodobra spremenile naš odnos do avtohtone narave. Nekatere vrste, ki so bile k nam vnesene namerno ali nenamerno, so sčasoma našim, domorodnim začele jemati prostor in hrano ter nekatere . . .

Mednarodni dan biotske raznovrstnosti – Gradimo skupno prihodnost za vse življenje, je letošnji moto obeleževanja največjega praznika, posvečenega naravi. Nagovarja nas k sodelovanju in povezovanju. K deljenju znanja in stvari. K pozornosti do proizvodnje produktov, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju in k racionalni rabi energije in drugih naravnih virov. Ljudje smo od narave odvisni, naravo in njeno biotsko raznovrstnost pa smo s t.i. razvojem, dodobra preoblikovali, jo potisnili na stran in marsikje tudi uničili. Ohranjanje biotske raznovrstnosti . . .

Foto: Mateja Golc V počastitev majskih okoljskih dni, se so se predstavniki projekta zaDravo pridružili sicer tradicionalni čistilni akciji gradu Borl. Akcijo je organiziralo Društvo za oživitev gradu Borl v sodelovanju z občino Cirkulane. Po akciji košenja in grabljenja travinja v ožji okolici gradu je sodelavka iz Zavoda RS za varstvo narave udeležencem predstavila življenje skritih prebivalcev gradu – netopirjev, ter druge vsebine projekta zaDravo. Grad Borl je pomembno netopirsko zatočišče v SV Sloveniji. Do sedaj je bilo . . .

Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Maribor, je sodelovala pri pripravi štirikratne številke revije Proteus o Halozah, ki ga je izdalo Prirodoslovno društvo Slovenije. Proteus je najstarejša naravoslovno revija, ki izhaja že od leta 1933 in je namenjena poljudnemu naravoslovju. Tematska številka razkriva, da Haloze niso zgolj vinorodno območje, temveč predstavljajo mozaično kulturno krajino pokrajino z edinstveno živalsko, rastlinsko, glivno, kamninsko in kulturno pestrostjo. Več kot trideset avtoric in avtorjev je na več kot dvesto straneh, v . . .

Ne gre za politično agitiranje, gre za mnogo več. Gre za naš edini planet, ki nam omogoča življenje- planet Zemlja. Gre za trenutek, da spremenimo vse – poslovno in politično okolje ter ukrepanje glede podnebnih sprememb. Zdaj je čas za neustavljiv pogum, da ohranimo in zaščitimo svoje zdravje, naše družine , naše preživetje … skupaj moramo vlagati v naš planet Zemlja. Prihodnost na vzdržen, trajnostni način je naša edina prihodnost. V Sloveniji smo vse naravne resurse porabili že 18. aprila, od tega dne naprej . . .