7. junija 2019 smo ponovno raziskovali, ustvarjali, eksperimentirali, opazovali … ob reki Muri! Skupina znanstvenikov, raziskovalcev, naravoslovcev in prostovoljcev različnih društev in ustanov je skupaj z otroki vrtcev in šol, domačini ter obiskovalci 24 ur preživela ob reki Muri. Na terenskem popisu smo spoznali biotsko pestrost, posebnosti in lepote reke Mure. Izvedene so bile številne tematske eksperimentalne in ustvarjalne delavnice, vodeni raziskovalni sprehodi, terenski popisi vrst, predavanja, dokumentarni filmi in razstave. VABILO  Program dogodka  "24 ur z reko . . .

V petek 31.maja, Zavod RS za varstvo narave v sodelovanju z RD Ljubno in Občini Ljubno, organizira že tretji Dan za Savinjo 2019. Dan je namenjen šolam in širši javnosti s ciljem, da bolje spoznajo reko Savinjo, njeno okolico, rastlinske in živalske vrste, kamnine in procese v naravi. Pa tudi posledice posegov človeka in njegovih dejavnosti ter širši življenjski prostor, kamor vse pogosteje vtopamo ljudje. Dan za Savinjo bo potekal v naselju Ljubno, ob Savinji v Vrbju in pri ribiškemu . . .

V naselju Močilno, nad Radečami, raste Gašperjev kostanj, najdebelejši domači kostanj v Sloveniji in v prsnem obsegu meri 1110 cm (11,10 m). S temi merami je postal najdebelejše drevo v Sloveniji. Ime je prevzel po gospodarjih bližnje Kiškove domačije, kjer so ded, oče in sin Gašperji. Po besedah lastnikov je drevo staro več kot 300 let. Krošnjo sestavljajo štirje vrhovi. V votlini osrednjega vrha gnezdijo sove. Stari orjak še vedno obilno plodi in v jesenskem času s plodovi . . .

Vsako leto 22 aprila obeležujemo svetovni dan Zemlje. Letošnja poslanica nas nagovarja k varovanju vrst, saj v svetovnem, evropskem in slovenskem merilu še nikoli nismo bili priča tako intenzivnemu izumiranju vrst kot posledici človekovih dejanj. Odgovor je lahko le trajnosten razvoj na vseh področjih – gospodarskem, kmetijskem in izrabljanju naravnih virov. Za lažjo predstavo smo se odločili posvetiti le eni skupini žuželk – metuljem. Več v sporočilu za javnost.  Enega najpomembnejših dejavnikov upadanja števila domorodnih vrst pa štejemo tudi . . .