Fotografiraj in sporoči na sporocivrsto.si Netopirji, ki so zaradi svoje nočne narave in videza pogosto povezani z miti ter napačnimi prepričanji in vražami, prispevajo pomemben delež k ravnovesju v naravi. Netopirji (Chiroptera) so drugi največji red iz razreda sesalcev in edini med njimi, ki so sposobni aktivnega letenja. Prhuti jim omogočajo spretno manevriranje v zraku, kar jih naredi izjemno prilagodljive v svojem okolju. Med počitkom visijo obrnjeni z glavo navzdol in se z lahkoto oprijemajo najmanjših nepravilnosti na . . .

Med 5. in 8. decembrom 2023 bo Slovenija pod okriljem Združenih narodov v Portorožu gostila 23. zasedanje pogodbenic: COP 23 – Konferenca za Sredozemlje in s tem prevzela dveletno predsedovanje za obdobje 2024–2025 (Barcelonska konvencija). Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN) bo sodeloval z vsebinsko podporo vezano na vsebine varstva in ohranjanje morske biotske raznovrstnosti. S tega področja se bodo na COP23 Barcelonske konvencije potrjevale in sprejemale odločitve vezane na varstvo ogroženih vrst hrustančnic, sprejemanje Programa obnove populacij . . .

Zavod RS za varstvo narave po obeležitvi 20 let svojega delovanja obeležuje tudi 40 let institucionalnega varstva narave na Dolenjskem. Dobrodošli na dogodek.  

Na območju med  Kopami in Črnim vrhom, natančneje Sedlom in Otišami, je bila v okviru projekta Pohorka, v katerem je bil eden od partnerjev tudi Zavod RS za varstvo narave, v lanskem letu postavljena lesena ograja, ki je hkrati pašna ograja in celoletna ovira za vožnjo z vozili v naravnem okolju. S postavitvijo ograje smo zagotovili mirno cono in ugotavljati učinek za tam živeče živalske vrste, predvsem divjega petelina. Včeraj (27. november) pa smo bili priča vandalizmu, ko . . .

Šotni mahovi (Sphagnum sp.) spadajo v rod, ki v Sloveniji zajema okrog trideset vrst. Na vsakem šotišču je mogoče najti več vrst tega rodu, za določitev vrste pa je treba pogledati skozi lupo ali celo mikroskop. Šotni mah na leto zraste od sedem do deset milimetrov tako, da mladi poganjki stalno priraščajo na vrhu, spodnji deli pa postopoma odmirajo in se spreminjajo v šoto. Na ta način se v spodnjem delu oblikuje debela plast odmrlih delov, ki se . . .

V Radencih je potekal zaključni dogodek projekta Obnovitev mokrotnih habitatov ob Muri – Natura Mura, kjer smo udeležencem dogodka predstavili rezultate projekta. Predstavitvi je sledil terenski ogled z ogledom obnovljene mrtvice Zaton in vzpostavljenim interpretacijskim poligonom na temo nižinskega urha. Sledil je ogled širitve rečne struge in obnovljenega gozda v Petanjcih. Dogodek smo zaključili z razpravo, kjer so projektni partnerji in drugi udeleženci dogodka razmišljali o pridobljenih izkušnjah in o izzivih, ki jih reki Muri prinaša prihodnost. V . . .

Na pobudo prebivalcev Tinjana in tamkajšnje krajevne skupnosti je Zavod RS za varstvo narave postavil informativno tablo na območju naravne vrednote Tinjan – puč, mimo katerega poteka krožna učna pot med Tinjanom in Dekani. Informativna tabla predstavlja pomen kalov – pučev za biotsko raznovrstnost in človeka. S pogostejšimi sušnimi obdobji postajajo manjše vodne površine, kot so kali oziroma puči, vse pomembnejše.  

V sredo, 25.oktobra, bo hotelu Radin v Radencih potekal zaključni dogodek projekta Obnovitev mokrotnih habitatov ob Muri – Natura Mura. Vodilni partner projekta Zavod RS za varstvo narave bo skupaj s projektnimi partnerji Zavod za gozdove, Slovenski državni gozdovi d.o.o., Direkcijo RS za vode, Razvojnim centrom Murska Sobota in Občino Velika Polana predstavil projektne rezultate, sledil bo še terenski ogled izvedbe projektnih aktivnosti. V sklopu dogodka bo potekala tudi novinarska konferenca in projekcija filma, ki je nastajal med . . .

Začel se je projekt "LIFE RESTORE for MDD", ki ga sofinancira EU in predstavlja največji mednarodni naravovarstveni LIFE projekt v EU do sedaj. Glavni cilj projekta je ohranitev in obnova poplavnih gozdov in njihovih habitatnih struktur na območjih Natura 2000 v 5-državnem biosfernem območju Mura-Drava-Donava. Prvič bo sedemnajst institucij v petih državah, vključno z javnimi zavodi na področju ohranjanja narave, vode, gozdov in regionalnega upravljanja ter univerzami in nevladnimi organizacijami, ki jih vodi WWF Avstrija, sodelovalo pri obnovi . . .

Na Kopah je potekala zaključna konferenca projekta Pohorka oz. s polnim nazivom VIZIJA POHORJE 2030 – Izboljšanje stanja traviščnih, vodnih in manjšinskih habitatov ter zagotavljanja mirnih con na Pohorju, akronim - Pohorka. Projekt je naslavljal sedem kvalifikacijskih habitatnih tipov in šest kvalifikacijskih živalskih vrst v sklopih: ukrepi obnove habitatov vezanih na gozdne habitatne tipe (bukovi gozdovi, barjanski gozdovi, kisloljubni smrekovi gozdovi, javorovi gozdovi), ukrepi obnove habitatov vezanih na mokriščne habitatne tipe (aktivna visoka barja, prehodna barja), ukrepi obnove . . .