Spoštovani, v letu, ki se poslavlja, je Zavod RS za varstvo narave beležil dvajset let svojega samostojnega delovanja. Vsem, ki v službenem času na kakršen koli način skrbite za ohranjanje slovenske narave, vsem, ki to počnete kot prostovoljci, vsem, ki vam je mar, da bo naša narava prenesla breme našega načina življenja, se iskreno zahvaljujemo in vas spodbujamo, da to počnete tudi v bodoče. Želimo vam prijetno, vzpodbudno, zdravo in uspešno leto 2023!

V projektu Natura Mura smo omočili nov rokav reke Mure pri Sladkem Vrhu. Rokav predstavlja največjega med šestimi rokavi reke Mure, ki jih obnavljamo v sklopu projekta. Dolg je približno petsto in širok deset metrov in pri povprečnem pretoku Mure po njem teče deset kubičnih metrov vode na sekundo. Za izkop rokava smo izkopali 20.000 kubičnih metrov materiala, ki je bil premeščen v strugo Mure. V območju rokava je bila renaturirana tudi brežina Mure in je sedaj nastali . . .

Zavod RS za varstvo narave kot samostojen zavod deluje 20 let. Ob tej priložnosti smo k besedi povabili sedanjega ministra za okolje in prostor Uroša Brežana, ministra za okolje in prostor v času nastanka Zavoda RS za varstvo narave dr. Janeza Kopača in prof. dr. Pavla Gantarja, ter takratnega podsekretarja za naravo, Mladena Berginca. Povabili smo tudi dolgoletnega direktorja zavoda dr. Darija Krajčiča, ki se je zaradi drugih obveznosti opravičil. O delovanju in poslanstvu zavoda je govoril sedanji . . .

foto: Uroš Grabner Geopark Karavanke, ki povezuje 14 občin s Slovenske in Avstrijske strani, je na gorski postaji na Peci odprl nov center za obiskovalce Geoparka Karavanke Geo Dom. Zavod RS za varstvo narave kot strokovni organi od začetka vzpostavitve geoparka tvorno sodeluje s strokovnimi in projektnimi vsebinami. Geo Dom interaktivno predstavlja naravne in geološke posebnosti Geoparka, posebno mesto na razstavi pa je našla tudi Angela Piskernik - prva naravovarstvenica, ki je bila sicer rojena v Avstriji, a . . .

Foto: Gregor Žiberna Divaško jamo je leta 1884 odkril domačin Gregor Žiberna. Zaradi izjemnega kapniškega bogastva in relativno lahkega dostopa je po odkritju privabljala številne obiskovalce. Posledica tega je bilo urejanje in gradnja poti po jami, vendar na žalost ne vedno na način, ki je za kraško občutljivo podzemlje primeren. Za ogledovanje jame je veliko oviro predstavljala jamska ilovica, zato so poti nasipali z različnimi materiali. V prvi polovici 20. stoletja so na poti nasuli preko sto kubičnih . . .

V novembru poteka 30 ENCA (združenje direktorjev nacionalnih agencij/zavodov s področja varstva narave) Tudi letos se konference udeležuje direktor zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN), mag. Teo Hrvoje Oršanič. Konferenca ima ZRSVN velik pomen, saj se zavodi/agencije s področja varstva narave na območju Evropske skupnosti srečujejo s podobnimi izzivi. Tako sta letos prioritetni dve temi: -  "REPowerEU" oz. iskanje rešitev in možnosti za pridobivanje energije iz obnovljivih virov na naravovarstveno nespornih površinah, kjer je prav ZRSVN pripravil prispevek . . .

Predstavnik Zavoda RS za varstvo narave sodeluje na 19. konferenci pogodbenic konvencije CITES, v Panami. Slovenija se kot članica Evropske skupnosti, zavzema za boljše varstvo rastlinskih in živalskih vrst, ki so ogrožene zaradi mednarodne trgovine z njimi, še posebno tistih, ki se uvažajo tudi v Evropsko skupnost. Letos so med pomembnejšimi temami nosorogi, morski psi, želve (tako morske kot sladkovodne), kuščarji in ponovna slonovina. Konferenco je mogoče spremljati tudi preko družbenih medijev.      

 Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN), območna enota Celje je za nagrado Natura 2000 v kategoriji »sodelovanje« prijavila »Sodelovanje pri upravljanju nahajališča rumenega sleča na Vrhku«. Prijava je obrodila sadove in območju in sodelovanju pri upravljanju rumenega sleča prinesla nagrado. Na Vrhku je eno od treh največjih nahajališč rumenega sleča v Sloveniji. Leta 2004, ob določitvi Natura 2000 območja, je bila populacija na bolj osončenih delih vitalna z nekaj metrov visokimi in široko razraslimi grmi z najdebelejšimi vejami, . . .

Zavod RS za varstvo narave skupaj z razvojno agencijo Sora 15. novembra organizira posvet z naslovom invazivne tujerodne vrste na Gorenjskem (vabilo). S posvetom bomo osvetlili problematiko invazivnih tujerodnih vrst v Sloveniji s strokovnega in zakonodajnega vidika. Na posvetu bodo sodelovali strokovnjaki iz Zavoda RS za varstvo narave in Ministrstva za okolje in prostor, predstavili tudi primere dobrih praks obvladovanja invazivnih tujerodnih vrst in svoje izkušnje delili s strokovnjaki z Ljudske univerze Škofja Loka, Triglavskega narodnega parka, Gozdarskega . . .

Vir slike Pavlovnijaje izvorno doma na Kitajskem, k nam smo jo vnesli kot hitro rastočo in odporno okrasno rastlino. Kmalu se je njena prilagodljivost izkazala za problematično - rastlina se je začela neobvladljivo širiti, njeno omejevanje pa se je izkazalo za zelo zahtevno. Pavlovnija je listopadno drevo z velikimi, nasprotno razvrščenimi, dolgopecljatimi listi srčasto jajčaste oblike. Starejši listi so navadno enostavni in celorobi, dlakavi, mladi pa največkrat grobo nazobčani in pogosto trikrpi. Cveti še pred olistanjem. Cvetovi so . . .