Mednarodna noč netopirjev je dogodek pod pokroviteljstvom organizacije EUROBATS, ki ga ob koncu avgusta in v septembru organizirajo različne naravovarstvene organizacije v več kot 30 državah po svetu. Namen netopirsko obarvanih dogodkov je širšo javnost seznaniti in izobraževati o netopirjih, njihovih navadah in življenjskem prostoru, vlogi v ekosistemu ter nenazadnje skupaj pokazati nesmisle v starih vražah in predsodkih o netopirjih. Zaradi slednjih so te koristne nočne živali s strani človeka še vedno prevečkrat prezirane in preganjane. Eden izmed . . .

Projekt zaDravo izvaja ukrepe za izboljšanje stanja Dravskega rečnega in obrečnega ekosistema in kakovost ekosistemskih storitev, ki jih to območje zagotavlja prebivalcem in obiskovalcem. Trenutno v projektu potekajo številne aktivnosti, med katerimi partner v projektu, Direkcija Republike Slovenije za vodo (DRSV), na različnih lokacijah izvaja obnovo stranskih rokavov, mrtvic ter rečnih zatokov, oblikuje mreže novih vodnih habitatov, odstranjuje zarasti in mulj na prodiščih ter vzpostavlja prehodnost med Dravo in pritoki. Te ukrepe bomo novinarjem na terenu predstavili . . .

Navadna barvilnica (Phytolacca americana) in njena nekoliko manjša sorodnica krhljasta barvilnica (Phytolacca acinosa) sta močno invazivni vrsti, ki se v zadnjih letih hitro širijo po Sloveniji. Obe rastlini sta zelo strupeni trajnici, ki se pojavljata predvsem v gozdovih in na gozdnih robovih. Pogosti sta tako na izkrčenih habitatih kot na območjih po požarih. Zaradi hitre rasti lahko povsem onemogočita pomlajevanje gozdov in s tem povzročata veliko gospodarsko škodo, zaradi izrinjanja domorodnih vrst pa tudi ekološko škodo. Obe vrsti . . .

Veliki pajesen je lahko prepoznati. Ima značilen vonj po »smokiju«. Listi so pernati, več decimetrov dolgi, pri dnu imajo žlezne zobce. Mladi listi so na konceh pogosto rdečkasti. Ločimo ženske in moške rastline. Na ženskih se poleti razvijejo podolgovati krilati oreški s semenom v sredini. Semena postopno odpadajo in se z vetrom raznašajo vse do naslednje pomladi. Na posamezni rastlini se vsako leto lahko razvije tudi več kot 300.000 semen. Mlade rastline zrastejo hitro, tudi po dva metra na . . .

Projekt NATURA MURA Zavod RS za varstvo narave je v sodelovanju z Ministrstvom RS za okolje in prostor ter s projektnimi partnerji Direkcijo RS za vode, Zavodom za gozdove Slovenije, Slovenskimi državnimi gozdovi, Občino Velika Polana in Razvojnim centrom Murska Sobota, marca 2020 začel z izvajanjem projekta Natura Mura, ki bo trajal do decembra 2023. Projekt v vrednosti 4,6 milijona EUR je financiran iz programa za izvajanje Evropske kohezijske politike 2014-2020 iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in . . .

V Sloveniji se srečujemo z vse več invazivnimi tujerodnimi vrstami. Številne med njimi povzročajo kmetijsko ali gospodarsko škodo, spet druge so nevarne za zdravje ljudi. Prav vse invazivke pa negativno vplivajo na našo biotsko raznovrstnost, saj izrinjajo naše domorodne vrste in spreminjajo značilnosti ekosistemov. Raznozobi grint povzroča tako ekonomsko kot ekološko škodo: spreminja lastnosti pašnika in kvaliteto mrve, saj je strupen in predstavlja nevarnost za zdravje ljudi in živali. Raznozobi grint izvira iz Južne Afrike, v Slovenijo je . . .

Europe 101 je brezplačen spletni program  za mlade od 18 - 25 let iz območja Evrope. Gre za usposabljanje mladih vodij s področja naravovarstva s pomočjo novega modela vodenja, ki so ga razvili prav mladi iz celotne Evrope s področja okolja, glasbe, gospodarstva, športa, znanosti in šolstva. Program izobraževanja vsebuje 1-2 urna spletna delavnična izobraževanja, kjer imajo mladi priložnost osvojiti znanja, ki jim jih posredujejo njihovi starejši kolegi. V maju se je programa udeležilo 200 mladih iz 23 . . .

V soboto, 18. junija 2022, bo med 9. in 12. uro potekala akcija  z naslovom "Očistimo Kranj invazivk". Zavod RS za varstvo narave in mestna občina Kranj vabita prostovoljce, da na občinskih zemljiščih pomagajo odstranjevati invazivne tujerodne rastline (ITV). Prijave potekajo preko spleta. »Z akcijo bomo pomagali naravnemu okolju, k ohranjanju avtohtonih rastlinskih vrst. Pri tem potrebujemo vašo pomoč, saj bomo samo s skupnim delom učinkoviti. Z invazivkami bi se bilo treba konkretneje ukvarjati že v preteklosti, tako . . .

Invazivne tujerodne vrste poleg klimatskih sprememb, urbanizacije in onesnaževanja, predstavljajo največjo grožnjo biotski raznovrstnosti. V maju obeležujemo številne okolijske dni, povezane z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, zato smo skupaj s Turistični društvom Ponikva pri Žalcu za zainteresirane pripravili predavanje z delavnico o invazivnih tujerodnih rastlinah. Invazivne tujerodne vrste (ITV) so dodobra spremenile naš odnos do avtohtone narave. Nekatere vrste, ki so bile k nam vnesene namerno ali nenamerno, so sčasoma našim, domorodnim začele jemati prostor in hrano ter nekatere . . .