Invazivne tujerodne vrste poleg klimatskih sprememb, urbanizacije in onesnaževanja, predstavljajo največjo grožnjo biotski raznovrstnosti. V maju obeležujemo številne okolijske dni, povezane z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, zato smo skupaj s Turistični društvom Ponikva pri Žalcu za zainteresirane pripravili predavanje z delavnico o invazivnih tujerodnih rastlinah. Invazivne tujerodne vrste (ITV) so dodobra spremenile naš odnos do avtohtone narave. Nekatere vrste, ki so bile k nam vnesene namerno ali nenamerno, so sčasoma našim, domorodnim začele jemati prostor in hrano ter nekatere . . .

Mednarodni dan biotske raznovrstnosti – Gradimo skupno prihodnost za vse življenje, je letošnji moto obeleževanja največjega praznika, posvečenega naravi. Nagovarja nas k sodelovanju in povezovanju. K deljenju znanja in stvari. K pozornosti do proizvodnje produktov, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju in k racionalni rabi energije in drugih naravnih virov. Ljudje smo od narave odvisni, naravo in njeno biotsko raznovrstnost pa smo s t.i. razvojem, dodobra preoblikovali, jo potisnili na stran in marsikje tudi uničili. Ohranjanje biotske raznovrstnosti . . .

Foto: Mateja Golc V počastitev majskih okoljskih dni, se so se predstavniki projekta zaDravo pridružili sicer tradicionalni čistilni akciji gradu Borl. Akcijo je organiziralo Društvo za oživitev gradu Borl v sodelovanju z občino Cirkulane. Po akciji košenja in grabljenja travinja v ožji okolici gradu je sodelavka iz Zavoda RS za varstvo narave udeležencem predstavila življenje skritih prebivalcev gradu – netopirjev, ter druge vsebine projekta zaDravo. Grad Borl je pomembno netopirsko zatočišče v SV Sloveniji. Do sedaj je bilo . . .

Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Maribor, je sodelovala pri pripravi štirikratne številke revije Proteus o Halozah, ki ga je izdalo Prirodoslovno društvo Slovenije. Proteus je najstarejša naravoslovno revija, ki izhaja že od leta 1933 in je namenjena poljudnemu naravoslovju. Tematska številka razkriva, da Haloze niso zgolj vinorodno območje, temveč predstavljajo mozaično kulturno krajino pokrajino z edinstveno živalsko, rastlinsko, glivno, kamninsko in kulturno pestrostjo. Več kot trideset avtoric in avtorjev je na več kot dvesto straneh, v . . .

Ne gre za politično agitiranje, gre za mnogo več. Gre za naš edini planet, ki nam omogoča življenje- planet Zemlja. Gre za trenutek, da spremenimo vse – poslovno in politično okolje ter ukrepanje glede podnebnih sprememb. Zdaj je čas za neustavljiv pogum, da ohranimo in zaščitimo svoje zdravje, naše družine , naše preživetje … skupaj moramo vlagati v naš planet Zemlja. Prihodnost na vzdržen, trajnostni način je naša edina prihodnost. V Sloveniji smo vse naravne resurse porabili že 18. aprila, od tega dne naprej . . .

Posebej zavarovanim območjem pomembnim za Sredozemlje ali SPAMI območjem (Specially Protected Areas of Mediterranean Importance) je podeljen poseben status. Letos prvič obeležujemo SPAMI dan – 15. april. Območja je opredelil Regionalni center za zavarovana območja Barcelonske konvencije. V Sredozemlju je teh območij 39, v Sloveniji pa je območje s tovrstnim statusom Krajinski park Strunjan. Osrednja tema letošnje, prve SPAMI kampanje, je sodelovanje - ki je ključnega pomena tako na nacionalnem kot regionalnem nivoju, za uspešno varstvo morske biotske . . .

Tema letošnjega svetovnega dneva vode so podzemne vode. Slovenija je z njimi bogata, tako v smislu podzemnih voda, kjer so zajetja, kot tistih podzemnih voda, ki zaradi geografskih pojavov poniknejo in se nato spet vrnejo na površje. Izzivi so povsod enaki – gre za vode, ki so izjemnega pomena in so izjemno občutljive tako zaradi svoje vloge kot  zaradi ekosistema, katerega del so. Zavod RS za varstvo narave naglaša – voda je vir življenja  - vsi neustrezni posegi . . .

Na projektu Natura Mura se zaključuje prva sezona izvajanja projektnih ukrepov obnove vodnih habitatov reke Mure. V prvih dneh marca je partner Direkcija RS za vode s pomočjo izvajalca del POMGRAD – VGP d. d. v zaključil obsežna dela na obnovi vtokov rokavov Lukačeva struga in Besnica. Na obstoječem vtoku v rokav Lukačeva struga so bile na prvih 200 m rokava odstranjene naplavine, ki so se v tem delu rokava nakopičile v zadnjih desetletjih. Delno je bila odstranjena . . .

Sredi februarja smo na terenu ob Muri v bližini ribnikov v Gradišču (k.o. Hrastje-Mota) v občini Radenci začeli izvajati revitalizacijo reke Mure, ki bo vodila do izboljšanja pestrosti habitatov v strugi ter izboljšanja vodnih razmer okoliških poplavnih gozdov. Na levi brežini Mure je bila na območju državnih zemljišč v dolžini okrog 250 m izvedena odstranitev obrežnega zavarovanja, kar bo omogočilo manjšo kontrolirano širitev struge reke Mure. Revitalizacija je del projekta Interreg lifeline MDD - Varstvo in obnova ekološke . . .