foto: B.Vidmar Svetovni dan varstva okolja, 5. junij, ki sledi majskim okoljskim dnem, je s svojim sloganom «Čas je za naravo«, posvečen ohranjanju narave. Generalna skupščina je pred skoraj pol stoletja razglasila 5. junij za svetovni dan okolja. Letos so v svet poslali sporočilo: »Hrana, ki jo jemo, zrak, ki ga dihamo, vodo, ki jo pijemo in klima, ki omogoča, da je naš planet naseljiv – prihaja iz narave. Čas v katerem smo se znašli je poseben čas, . . .

V sklopu obeleževanja majskih okoljskih dni je Zavod RS za varstvo narave, območna enota Celje tudi letos sodelovala na Dnevu za Savinjo. Letos smo 29. maja, pri OŠ Rečica v Rečici ob Savinji, v organizaciji Občine Rečica ter Društva prijateljev mladine v zmanjšanem obsegu, skladno z navodili in priporočili epidemije Covida – 19, sodelovali z naravovarstveno vsebino s področja  voda, procesov v vodi, ter pomenu ohranjanja vodnih ekosistemov. Pripravili smo delavnico na temo prečiščevanja voda (filtracija) in s . . .

Projekt LIFE TO GRASSLANDS, Ohranjanje in upravljanje suhih travišč v Sloveniji je namenjen vzpostavitvi ugodnega stanja in zagotavljanju dolgoročnega ohranjanja suhih travišč in ter nanje vezanih rastlinskih in živalskih vrst. Projekt poteka na štirih območjih: Haloze, Pohorje, Kum in Gorjanci-Radoha. Vsa štiri območja se soočajo s problemi zaraščanja in opuščanja kmetijske rabe na eni strani in s problemom neustrezne kmetijske rabe (intenzivne) na drugi strani. V okviru projekta smo vzpostavili spletno stran mednarodne mreže za rezultatsko usmerjene KOPOP . . .

Vsi majski okoljski dnevi so med seboj povezani in prepleteni. Njihov skupni imenovalec pa je biotska raznovrstnost. Letošnja tema mednarodnega dne biotske raznovrstnosti je »Rešitve najdemo v naravi«. Iz mednarodne organizacije pod okriljem Združenih narodov nas pozivajo: »Kot globalna skupnost smo pozvani k ponovni preučitvi svojega odnosa do narave. Eno je gotovo: kljub našemu tehnološkemu napredku in s tem našo prednostjo, smo popolnoma odvisni od zdravih in »živih« ekosistemov za svoje zdravje, vodo, hrano, zdravila, oblačila, gorivo, zavetje . . .

V maju obeležujemo številne okoljske dni: 20. maj - Svetovni dan čebel, 21. maj – Evropski dan Nature 2000, 22. maj – Mednarodni dan biotske raznovrstnosti in 24. maj – Evropski dan parkov. Hkrati v letu 2020 praznujemo tudi 100 letnico Spomenice, ki jo je izdal odsek Muzejskega društva in ga namenil oblasti v izvajanje. Na Zavodu RS za varstvo narave, naravi in še posebej njenim najvrednejšim delom profesionalno posvečamo svoje delo, naravovarstvo pa ni le naš poklic, . . .

Narava ne pozna nobenih meja in ni last naravovarstvenikov - ne poklicnih, ne ljubiteljskih. Ohranjanje narave je rezultat družbenega dogovora in tega mora celotna slovenska družba povzdigniti na višjo raven, ker nas narava vse kliče na pomoč. Zavod RS za varstvo narave izpostavlja svoje mnenje o aktualnih dogodkih, povezanih z naravo: V letu 2020 slavimo stoletnico Spomenice, ki predstavlja prvi slovenski program varstva narave. Pripravil jo je odsek Muzejskega društva, torej nevladna organizacija in ga namenil oblasti v . . .

Na terenu bomo predstavili pomen mokrišč, na območju enega od njih pa bomo izvedli tudi sejanje avtohtonih rastlin. V sklopu projekta obnavljamo mokrotni travnik, na katerem je bila pred tem odstranjena lesna zarast in invazivne tujerodne rastline in tako bo mokrotni travnik spet lahko prevzel svojo funkcijo.Vabilo. Območje Mišje doline: Območje Natura 2000 Mišja dolina je 6km2 velika mokrotna dolina, ki poteka ob Reki Rašici in njenih pritokih. Severni rob območja poteka po cesti od Rašice do Roba, . . .

Svetovni dan Zemlje je eden prepoznavnejših okoljskih dni. Letošnja tema dneva Zemlje je Podnebno ukrepanje. Zavod RS za varstvo narave se pridružuje temi podnebno trajnostno in vzdržno. Razmere, ki so nastale zaradi pandemije virusa in naše življenje predrugačile zaradi zdravja, pa vplivajo tudi na bolj zdravo Zemljo. V letošnjem letu mineva 50 let od prve obeležitve dneva Zemlje. Pred petdesetimi leti se je dvajset milijonov Američanov, kar je takrat pomenilo deset odstotkov prebivalstva, podalo na ulice, kjer so protestirali proti zanemarjanju okolja in zahtevali novo, okoljsko . . .

Na Sekretariatu Konvencije za biotsko raznovrstnost so ob svetovnem dnevu zdravja (7.april) pripravili zanimivo sporočilo za javnost v katerem navajajo povezave med boleznimi človeka in živalmi, tudi zadnje COVID-19 bolezni. Sporočilo za javnost objavljamo v celoti in je v angleškem jeziku.

Mednarodni dan bobra obeležujemo 7. aprila. Namenjen je predvsem ozaveščanju javnosti o pomenu bobra v naravi. V Sloveniji je bil tako kot v nekaterih drugih evropskih državah že iztrebljen, potem pa se je v letu 1998 vrnil in začel poseljevati porečja Krke, Kolpe, Save, Sotle, Drave in Mure. Bober spet postaja ena ključnih vrst ekosistemov, saj s svojo aktivnostjo aktivnostjo podiranja dreves ter gradnjo brlogov in jezov spreminja značaj rek, potokov in obrežnih zemljišč. Tako povečuje pestrost habitatov, . . .