Ob svetovnem dnevu mokrišč se na Zavodu RS za varstvo narave, kjer so in še vedno v povezavi z ohranjanjem mokrišč potekajo številne aktivnosti in projekti,  pridružujemo globalnemu praznovanju pod letošnjim geslom "Življenjska povezanost mokrišč in ljudi". To pomembno prizadevanje nas spominja na ključno vlogo, ki jo mokrišča igrajo pri ohranjanju narave ter zagotavljanju blaginje za vse nas. Mokrišča so edinstveni ekosistemi, ki nudijo zatočišče številnim rastlinam in živalim, obenem pa so ključna za regulacijo vodnega cikla in [Preberi več ...]

Izviri mineralne in termalne vode ter mofete so izjemni naravni pojavi, ki so kulturno-zgodovinsko in etnološko zaznamovali čezmejno območje občin Gornja Radgona in Bad Radkersburg. Predstavljajo potencial za trajnostni razvoj podeželja izven obstoječih turističnih središč, ki ga je potrebno skrbno varovati in ohranjati. Projekt »Iz globin« si prizadeva za dolgoročno ohranitev te ranljive naravne in kulturne dediščine ter išče priložnosti za razvoj in nadgradnjo obstoječih turističnih proizvodov. Projekt Ohranjanje dediščine »Iz globin«: čezmejni kulturno-turistični potencial je rezultat sodelovanja [Preberi več ...]

Začenja se slovensko-hrvaški projekt za preprečevanje in obvladovanje okrasnih tujerodnih invazivnih rastlin. Glavni namen šest letnega projekta LIFE OrnamentalIAS je omejiti vnos in širjenje invazivnih tujerodnih okrasnih rastlin iz urbanih območij v naravo in posledično izboljšati življenjski prostor evropsko pomembnih živalskih in rastlinskih vrst na območjih Nature 2000. Vodilni partner projekta je Zavod RS za varstvo narave, sodeluje pa še sedem slovenskih in dva hrvaška partnerja. Projekt v vrednosti 7,8 milijonov evrov sofinancirata Evropska unija s programom LIFE, [Preberi več ...]

....iz 23. zasedanja držav pogodbenic Barcelonske konvencije (COP 23, Portorož 5.-8. 12. 2023) V Portorožu se je zaključilo 23. zasedanje držav pogodbenic Konvencije o varovanju morja in obal Sredozemlja – Barcelonske konvencije. Države pogodbenice so sprejele več pomembnih zavez za zaščito Sredozemlja ob vse večjem vplivu podnebnih sprememb, zmanjševanju biotske raznovrstnosti in onesnaženju v Sredozemlju v slogani "od odločitev k dejanjem". Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN) je pri zasedanju sodeloval z vsebinsko podporo s področja varstva in [Preberi več ...]

Fotografiraj in sporoči na sporocivrsto.si Netopirji, ki so zaradi svoje nočne narave in videza pogosto povezani z miti ter napačnimi prepričanji in vražami, prispevajo pomemben delež k ravnovesju v naravi. Netopirji (Chiroptera) so drugi največji red iz razreda sesalcev in edini med njimi, ki so sposobni aktivnega letenja. Prhuti jim omogočajo spretno manevriranje v zraku, kar jih naredi izjemno prilagodljive v svojem okolju. Med počitkom visijo obrnjeni z glavo navzdol in se z lahkoto oprijemajo najmanjših nepravilnosti na [Preberi več ...]

Med 5. in 8. decembrom 2023 bo Slovenija pod okriljem Združenih narodov v Portorožu gostila 23. zasedanje pogodbenic: COP 23 – Konferenca za Sredozemlje in s tem prevzela dveletno predsedovanje za obdobje 2024–2025 (Barcelonska konvencija). Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN) bo sodeloval z vsebinsko podporo vezano na vsebine varstva in ohranjanje morske biotske raznovrstnosti. S tega področja se bodo na COP23 Barcelonske konvencije potrjevale in sprejemale odločitve vezane na varstvo ogroženih vrst hrustančnic, sprejemanje Programa obnove populacij [Preberi več ...]

Zavod RS za varstvo narave po obeležitvi 20 let svojega delovanja obeležuje tudi 40 let institucionalnega varstva narave na Dolenjskem. Dobrodošli na dogodek.  

Na območju med  Kopami in Črnim vrhom, natančneje Sedlom in Otišami, je bila v okviru projekta Pohorka, v katerem je bil eden od partnerjev tudi Zavod RS za varstvo narave, v lanskem letu postavljena lesena ograja, ki je hkrati pašna ograja in celoletna ovira za vožnjo z vozili v naravnem okolju. S postavitvijo ograje smo zagotovili mirno cono in ugotavljati učinek za tam živeče živalske vrste, predvsem divjega petelina. Včeraj (27. november) pa smo bili priča vandalizmu, ko [Preberi več ...]

Šotni mahovi (Sphagnum sp.) spadajo v rod, ki v Sloveniji zajema okrog trideset vrst. Na vsakem šotišču je mogoče najti več vrst tega rodu, za določitev vrste pa je treba pogledati skozi lupo ali celo mikroskop. Šotni mah na leto zraste od sedem do deset milimetrov tako, da mladi poganjki stalno priraščajo na vrhu, spodnji deli pa postopoma odmirajo in se spreminjajo v šoto. Na ta način se v spodnjem delu oblikuje debela plast odmrlih delov, ki se [Preberi več ...]