V tem mesecu se skoraj na vsakem koraku, ko gremo v naravo, srečamo s katero od rastlinskih invazivnih tujerodnih vrst, naj si bo na sprehodu v bližini rek, v gozdovih, obronkih njiv in travnikov – povsod, kjer se jih z redno košnjo ne odstranjuje. Zavod RS za varstvo narave(ZRSVN) invazivne tujerodne vrste na nekaterih naravovarstveno najpomembnejših območjih, ki imajo status naravnih vrednote ali  Natura 2000 tudi odstranjuje. Ob tem tudi mi pridobivamo znanje in izkušnje o načinu odstranjevanja . . .

Z začetkom julija smo na Uršlji gori začeli izvajati naravovarstvene ukrepe v okviru projekta »Balance for Nature and People/Ravnovesje za naravo in ljudi« ali krajše BANAP. Cilj projekta je skupno, čezmejno ohranjanje biotske pestrosti travišč in priprava skupnega akcijskega načrta. Slednji bo pripravljen s pomočjo pilotnih akcij posameznih partnerjev, sočasno pa se bodo skozi projektne aktivnosti razvijale tudi nove ponudbe na področju naravovarstvene vzgoje in izobraževanja ter nove tržne možnosti. Zakaj travišča? Travišča so kot življenjsko okolje, ki . . .

Foto: A. Škvarč, Močvirski petoprsnik Mokrišča so eno od najbolj vrstno bogatih in hkrati tudi eno od najbolj hitro izginjajočih življenjskih okolij, zato izvajamo številne naravovarstvene aktivnosti za njihovo ohranjanje. Zato pripravljamo izobraževanje in ozaveščanje za lokalne prebivalce Medvod, Mengša, Trzina, Vodic in okolice. S pomočjo delavnic na terenu vam bomo mokrišča, njihovo raznolikost in pomen za naravo in človeka, približali.  V okviru projekta LAS "Zgodbe naših mokrišč" smo pripravili niz terenskih dogodkov, ki jih najdete v  ki . . .

Orjaški dežen (Heracleum mantegazzianum) je invazivna tujerodna rastlina, ki izvira iz Zahodne Azije. V Sloveniji ni močno razširjena vrsta, se pa točkovno pojavlja po celotni državi. Kot pobegla okrasna vrsta z vrtov se uspešno širi  predvsem ob prometni infrastrukturi in vodotokih. Odrasla rastlina je lahko opazna. Markanten izgled ji dajejo listi, ki lahko dosežejo premer več kot en meter, ter višina odrasle rastline, ki je lahko visoka tudi dva do tri metre. Od domorodnega, navadnega dežena, se razlikuje . . .

Z naravovarstvenim pohodom in hkrati strokovnimi razlagami je potekala podpora k prizadevanjem za učinkovitejše ohranjanje narave Pohorja ter ustanovitev regijskega parka Pohorje, ki je zaradi naravnih posebnosti in ohranjene narave že določeno kot ekološko pomembno območje, območje Natura 2000, več naravnih vrednot, posamezna manjša območja pa so že zavarovana naravna dediščina in tudi gozdni rezervati.  Kljub temu pa so pritiski na Pohorje, ki uničujejo njegove najpomembnejše naravne bisere, vse večji. Ustanovitev parka bi omogočila celostno upravljanje z območjem . . .

Na delovnem sestanku sta se v prostorih Zavoda RS za varstvo narave, srečala direktor Zavoda RS za varstvo narave mag. Teo Hrvoje Oršanič in gospodarski ataše Ambasade ZDA v Sloveniji Onejin Wu. Direktor, mag. Teo Hrvoje Oršanič je predstavil delo in vlogo zavoda v slovenskem prostoru in poudaril svoj ponos na institucijo, ki je v svojem skoraj dvajsetletnem delovanju na območju Slovenije, znatno prispevala k ohranjeni naravi te države. Zahvala gre odličnim strokovnjakom, ki delo opravljajo s predanostjo . . .

Biotska raznovrstnost je naše življenje. Letos nas s temo »mi smo del rešitve« opozarja, da prav biotska raznovrstnost v sebi nosi rešitve za blažitev klimatskih sprememb, zdravje, preskrbo s hrano in vodo, saj je temelj, na katerem lahko gradimo svojo bolj trajnostno prihodnost. Na Zavodu RS za varstvo narave (ZRSVN) posvečamo znaten del svojega poklicnega dela prav ohranjanju biotske raznovrstnosti, ki nas spremlja na vsakem koraku in je srčika našega dela. Zakonodaja s področja narave je zelo usmerjena . . .

Vse bolj se zavedamo, da je človek ranljiv. To nam na vsakem koraku kaže še vedno trajajoča epidemija. In vse več Slovencev in vseh drugih kaže željo po novem, bolj trajnostnem načinu življenja, ko nam je mar tudi kako bomo živeli v prihodnje – mi in naši zanamci. Mesec maj je odlična priložnost za to, da se ozremo na našo Zemljo in našo prihodnost na njej, saj so pred nami številni okoljski dnevi: 15. maj – svetovni dan . . .

Letos je, 30. april v Evropi prvič obeležen kot Dan travniških sadovnjakov. Pobudi, ki je prišla iz sosednje Avstrije, se pridružujemo tudi v Sloveniji in smo jo podprli tudi na Zavodu RS za varstvo narave. Z obeleževanjem tega dne poudarjamo pomen ohranjanja travniških sadovnjakov, ki so vir kvalitetne hrane ter življenjski prostor mnogih živalskih in rastlinskih vrst, so dragoceni elementi biotske pestrosti, ustvarjajo mozaično podobo krajine in so identiteta slovenskega podeželja. Zavod RS za varstvo narave in projektni . . .