V okviru projekta Interreg lifelineMDD - Varstvo in obnova ekološke povezljivosti rečnega koridorja Mura-Drava-Donava z medsektorskim sodelovanjem in javne službe, sodelujemo pri varstvu zavarovanih dvoživk pred množičnimi povozi na cestah (črnih točkah) v Biosfernem območju Mura (UNESCO program MAB – Man and biosphere). Na dveh cestnih odsekih v bližini reke Mure pri Gornji Radgoni, v naselju Lutverci in v naselju Podgrad, smo skupaj z lokalnimi pobudniki postavili 2 x 300 m začasne ograje za zmanjševanje vplivov prometa na . . .

Od leta 2013, ko je Generalna skupščina Združenih narodov 3. marec razglasila za Svetovni dan prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst, ta okoljski praznik obeležujemo tudi pri nas. Letošnja poslanica je "Gozdovi in preživetje - ohranjanje ljudi in planeta" in posebej poudarja vlogo gozdov, gozdnih vrst in ekosistemov, ki omogočajo preživetje najmanj sto milijonov ljudi po svetu, posebej avtohtonih in lokalnih skupnosti, ki so zgodovinsko povezane z gozdnatimi in gozdnimi območji. Tudi v Sloveniji, s skoraj šestdeset odstotkov površine, . . .

V sklopu LAS Za mesto in vas, projekta Zgodbe naših mokrišč je od konca februarja tudi letos postavljena varovalna ograja za dvoživke ob cesti na odseku Mengeš – Koseze pri Vodicah. Ta odsek ceste predstavlja oviro za selitveno pot dvoživk iz gozda do mrestišča. Spomladi se iz gozda odpravi okrog 2.000 različnih vrst dvoživk, predvsem krastače in rjave žab pa tudi pupki, do Phliškega bajerja. Na cesti, ki loči gozd od bajerja, bi prihajalo do povozov dvoživk, kar . . .

Nedovoljene vožnje v naravnem okolju negativno vplivajo tako na habitate kot vrste ter vse naravne procese v naravnem okolju. Predvsem vožnje v varovanih in zavarovanih območjih imajo vse bolj negativne, tudi dolgoročne posledice. Zato sta se direktor Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave (ZRSVN) mag. Hrvoje Teo Oršanič in glavni inšpektor Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor (IRSOP) Franc Rančigaj, dogovorila za aktivnosti, s katerimi bi zmanjšali nedovoljene vožnje v naravi v letošnjem letu. Direktor ZRSVN in . . .

Zavod RS za varstvo narave je v okviru projekta Vezi narave očistil in poglobil mrtvico reke Bistrice v občini Bistrica ob Sotli. Z vzpostavitvijo povezave med mrtvico in reko Bistrico, se bo lahko višek vode iz Bistrice prelival v mrtvico in mrtvica ima lahko sedaj večji pretok vode. Z izkopom odpadkov in zemljine smo uredili dva manjša zatona. Na celotni lokaciji bomo zasadili tudi sadike avtohtonih dreves kot so vrbe, jelše in jeseni. V duhu obeležitve Svetovnega dneva . . .

MOKRIŠČA IN VODA – NELOČLJIVO IN ŽIVLJENJSKO POMEMBNA Svetovni dan mokrišč 2. februar, nas že v začetku leta nagovarja k pomenu ohranjanja narave. Mokrišča, ki so v preteklosti vse prevečkrat veljala za manjvredna zemljišča, s poznavanjem njihovega pomena pa se vse bolj zavedamo, da so pomembna zaradi svojih številnih funkcij, ki prinašajo ugodnosti za človeka. Letošnja izpostavljena tema je voda, ki je za vse žive organizme življenjsko pomembna. Tema Mokrišča in voda želi osvetliti pomen mokrišč kot vira . . .

Z januarjem se zaključuje projekt Preizkus dvostopenjskega izvajanja ukrepa VTR (Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov), kjer smo oblikovali predlog izvajanja ukrepa VTR z dvema možnima datumoma košnje (v dveh stopnjah). Zahtevana raba se prilagodi tako, da so hkrati zagotovljeni gnezditvena uspešnost travniških vrst ptic, ohranjanje ustreznosti habitata, zmanjševanje širjenja invazivnih tujerodnih vrst rastlin ter povečana ciljnost izvajanja ukrepa. Poleg dvostopenjskega izvajanja smo oblikovali tudi predlog za izvajanje delno rezultatsko-usmerjenega ukrepa VTR (»semi result-based«), kjer bi upravičenci ob uspešnem . . .

Mestna občina Kranj je v sodelovanju z Ministrstvom za okolje RS in Zavodom RS za varstvo narave v Naravnem rezervatu glinokopnih bajerjev z okolico na Bobovku postavila tri informacijske table. Te obiskovalce seznanjajo z zgodovino, geologijo in biotsko raznovrstnostjo na tem območju, pa tudi z varstvenim režimom. To je prvi korak pri predstavljanju tega naravovarstveno pomembnega območja, ki obiskovalcem nudi številne ekosistemske usluge, med drugim tudi rekreacijo in doživljanje narave, obenem pa jih nagovarja k njegovemu varovanju in . . .

V Ljubljani na Borštnikovem trgu pred staro gostilno že od leta 1626 raste lipa. Vidimo jo lahko na Florjančičevem zemljevidu Ljubljane iz leta 1744, kar pomeni, da je bila pri svojih stotih letih že opazno drevo. O njej sta pisala Miran Satler in France Stele v svoji knjigi Stare slovenske lipe in ji dala ime ''Furmanska lipa''. Nekoč so ob njej furmani kupovali seno za svoje konje, nato so pod njo stali potniki za tramvaj, zadnja leta pa . . .

V zadnjih dneh preteklega leta smo na Zavodu RS za varstvo narave organizirali akcijo odstranjevanja velikega pajesena v Kranju, ob  Čirškem klancu. Celotna organizacija odstranitve je potekala od začetka novembra, ko smo pregledovali teren in iskali lokacije dreves velikega pajesena, do izvedbe v zadnjem tednu decembra, ko smo s pomočjo izvajalca odstranili enajst dreves in sestoj mlajših dreves. Veliki pajesen (Ailanthus altissima) je srednje veliko drevo in izvira iz vzhodne Azije. V Sloveniji je prisoten več kot 150 . . .