Stanje slovenske narave je slabo, priča smo klimatskim spremembam, vse večjo težavo pa predstavljajo tudi invazivne tujerodne vrste. Rastlina sirska svilnica ali papagajčki (plodovi so videti kot papagajčki) je tako zelo invazivna, da jo je prepovedano imeti celo na naših vrtovih. Sirska svilnica je od leta 2017 uvrščena na evropski seznam invazivnih tujerodnih vrst škodljivih za naravo, gospodarstvo ali/in zdravje ljudi. Rastlina uničuje pestrost travnikov, ki z njeno razširitvijo postanejo neprimerni celo za kmetijsko rabo. Za to invazivno . . .

Sredozemska in s tem tudi slovenska obala, obeležuje svoj praznik spodbude enotnega trajnostnega upravljanja obalnih območij 25. septembra. Prizadevamo si za okoljsko ozaveščenost lokalnih prebivalcev, nevladnih organizacij, vseh strokovnjakov, lokalne, državne in širše politike ter medijev in spoštovanje ekoloških, socialnih in kulturnih okoliščin sredozemskega okolja. Letošnja tema Dneva sredozemske obale pravi: »Mediteran te potrebuje, če boš primaknil uho k školjki, boš to tudi slišal«. Slovenskega morskega obrežja je v svoji naravni obliki ohranjenega le še manj kot dvajset . . .

Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Maribor, je pripravila štirikratno številko revije Proteus. Tematska številka je namenjena vsem bralcem, saj je Pohorje opisano na poljuden način.  V reviji je štirideset strokovnjakov v štiriindvajestih prispevkih predstavilo geografske značilnosti Pohorja, svetlobno onesnaženost, vodno bogastvo, gozdove, barja, travišča, ter posamezne vrste Pohorja. Proteus Pohorje je izšel v sodelovanju s Prirodoslovnim društvom Slovenije, ki izdaja revijo. Gre za najstarejšo naravoslovno revijo, ki izhaja že od leta 1933 in je namenjena poljudnemu . . .

Medtem, ko so skoraj vse naše oči in moči uprte v dogajanje povezane z virusom, se na drugih področjih dogajajo veliki premiki in uspehi. Posebej ponosni smo, da je to na področju ohranjanja narave in okolja, saj smo kot populacija, prav na tem področju v največji krizi. A so tisti, ki se jim »najslabše piše« – naše rastlinske in živalske vrste, tiho. Dolžnost stroke in politike pa je, da gremo tudi na tem področju v pravo smer. V . . .

Kanadska zlata rozga Enoletna suholetnica Vabilo na prostovoljno akcijo odstranjevanja invazivnih tujerodnih invazivnih vrst v torek, 10. avgusta, od 17. do 19. ure. Dobimo se pri Čukovi jami. Na območju Bobovških jezerc se razraščata predvsem kanadska zlata rozga in enoletna suholetnica, nekaj pa je tudi drugih tujerodnih vrst. S torkovo akcijo bomo najpogostejši vrsti pulili in odlagali v zabojnik ter s tem preprečili njuno nadaljnje širjenje. Prostovoljna akcija je namenjena vsem - da še bolje spoznate invazivne tujerodne . . .

V tem mesecu se skoraj na vsakem koraku, ko gremo v naravo, srečamo s katero od rastlinskih invazivnih tujerodnih vrst, naj si bo na sprehodu v bližini rek, v gozdovih, obronkih njiv in travnikov – povsod, kjer se jih z redno košnjo ne odstranjuje. Zavod RS za varstvo narave(ZRSVN) invazivne tujerodne vrste na nekaterih naravovarstveno najpomembnejših območjih, ki imajo status naravnih vrednote ali  Natura 2000 tudi odstranjuje. Ob tem tudi mi pridobivamo znanje in izkušnje o načinu odstranjevanja . . .

Z začetkom julija smo na Uršlji gori začeli izvajati naravovarstvene ukrepe v okviru projekta »Balance for Nature and People/Ravnovesje za naravo in ljudi« ali krajše BANAP. Cilj projekta je skupno, čezmejno ohranjanje biotske pestrosti travišč in priprava skupnega akcijskega načrta. Slednji bo pripravljen s pomočjo pilotnih akcij posameznih partnerjev, sočasno pa se bodo skozi projektne aktivnosti razvijale tudi nove ponudbe na področju naravovarstvene vzgoje in izobraževanja ter nove tržne možnosti. Zakaj travišča? Travišča so kot življenjsko okolje, ki . . .

Foto: A. Škvarč, Močvirski petoprsnik Mokrišča so eno od najbolj vrstno bogatih in hkrati tudi eno od najbolj hitro izginjajočih življenjskih okolij, zato izvajamo številne naravovarstvene aktivnosti za njihovo ohranjanje. Zato pripravljamo izobraževanje in ozaveščanje za lokalne prebivalce Medvod, Mengša, Trzina, Vodic in okolice. S pomočjo delavnic na terenu vam bomo mokrišča, njihovo raznolikost in pomen za naravo in človeka, približali.  V okviru projekta LAS "Zgodbe naših mokrišč" smo pripravili niz terenskih dogodkov, ki jih najdete v  ki . . .

Orjaški dežen (Heracleum mantegazzianum) je invazivna tujerodna rastlina, ki izvira iz Zahodne Azije. V Sloveniji ni močno razširjena vrsta, se pa točkovno pojavlja po celotni državi. Kot pobegla okrasna vrsta z vrtov se uspešno širi  predvsem ob prometni infrastrukturi in vodotokih. Odrasla rastlina je lahko opazna. Markanten izgled ji dajejo listi, ki lahko dosežejo premer več kot en meter, ter višina odrasle rastline, ki je lahko visoka tudi dva do tri metre. Od domorodnega, navadnega dežena, se razlikuje . . .

Z naravovarstvenim pohodom in hkrati strokovnimi razlagami je potekala podpora k prizadevanjem za učinkovitejše ohranjanje narave Pohorja ter ustanovitev regijskega parka Pohorje, ki je zaradi naravnih posebnosti in ohranjene narave že določeno kot ekološko pomembno območje, območje Natura 2000, več naravnih vrednot, posamezna manjša območja pa so že zavarovana naravna dediščina in tudi gozdni rezervati.  Kljub temu pa so pritiski na Pohorje, ki uničujejo njegove najpomembnejše naravne bisere, vse večji. Ustanovitev parka bi omogočila celostno upravljanje z območjem . . .